Člani nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) pod vodstvom Milana Perovića so že na februarski seji od generalnega direktorja Gorazda Skubina zahtevali podrobnejša pojasnila o novih zaposlitvah v HSE. Spomnimo, da je Skubin od nastopa mandata, torej od lanskega novembra, na novo zaposlil kar 23 ljudi.
Nadzorniki bodo tokrat že tretjič razpravljali o kadrovanju v HSE. Na februarski seji so od Skubina najprej zahtevali podrobnejša pojasnila o zaposlovanju, kasneje so v preučitev prejeli še obsežno dokumentacijo. Na seji pred dobrimi tremi tedni so nadzorniki o kadrovanju razpravljali za zaprtimi vrati, iz razprave sta se morala izločiti tako Skubin kot finančni direktor Stojan Nikolić, med katerima je veliko nesoglasij, in je zato sprva obstajala možnost, da bosta kar oba odstavljena. Zdaj je na udaru predvsem Skubin.
Naši viri pravijo, da se jutri utegneta uresničiti dva scenarija. Ena izmed možnosti je, da bodo nadzorniki ugotovili nepravilnosti pri zaposlovanju in Skubinu omejili pooblastila, po drugem scenariju pa utegnejo šefa HSE celo razrešiti. Zadnja možnost je menda manj verjetna, ker ta trenutek nimajo primernega kandidata, ki bi zasedel položaj šefa HSE. Nadzorniki bodo jutri obravnavali še poslovanje HSE v letošnjih prvih dveh mesecih.
Do posla mimo javnega razpisa, ker ta ni potreben
Sočasno v Premogovniku Velenje že več let iščejo rešitve glede (ne)upokojevanja zaposlenih. Kar 116 delavcev namreč že izpolnjuje pogoje za upokojitev (v Premogovniku 56, v hčerinskem podjetju HTZ pa 60), vendar se zaradi različnih razlogov za upokojitev niso odločili. »Več let smo iskali rešitve, kako ustrezno urediti in oblikovati problematiko upokojevanja, saj je starostna struktura že nekaj let neustrezna. To hkrati tudi pomeni, da zaradi neupokojevanja ne moremo zaposlovati mlajših kadrov,« pojasnjujejo v Premogovniku Velenje in dodajajo, da rešitve na tem področju neuspešno iščejo že skoraj tri leta.
Zato so nedavno za zunanje svetovalce najeli Inštitut za sodobni trajnostni razvoj. Gre za ustanovo, v katerem delujejo nekdanji politiki Tone Rop, Milan M. Cvikl, Patrik Vlačič, Uroš Jauševec in odvetnik Rado Bohinc, sicer sin nekdanjega notranjega ministra Rada Bohinca. Svetovalna pogodba znaša 35.200 evrov neto, posel pa so v Premogovniku Velenje sklenili mimo javnega razpisa. Na vprašanje, ali niso za omenjeno vrednost zavezani k objavi javnega naročila, v velenjski družbi odgovarjajo, da razpis sploh ni bil potreben, ker pogodbena vrednost posla ne presega 50.000 evrov. »Premogovnik Velenje je namreč zavezanec za javna naročila na infrastrukturnem področju, kjer znašajo mejne vrednosti za naročanja blaga in storitev več kot 50.000 evrov brez DDV,« pojasnjujejo in dodajajo, da je bil o sklenitvi posla z nekdanjimi politiki seznanjen tudi prvi nadzornik družbe Stojan Nikolić. Glavni cilj posla je analiza trenutne ureditve poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutno veljavne ureditve in mednarodnih učinkovitih praks, glavni cilj pa je priprava predlogov možnih sprememb veljavne zakonodaje in ukrepov, ki bi omogočili, da bo poklicno zavarovanje koristilo rudarskem poklicu.
Zakaj se rudarji nočejo upokojiti
V čem je sploh težava? »Velika večina zavarovancev ne izkoristi pravice do poklicne pokojnine, ampak se raje odloči za njeno odložitev in izplačilo sredstev v enkratnem znesku, ali pa prenos sredstev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Lani je od 4647 zavarovancev, ki jim je redno ali izredno prenehalo članstvo v skladu obveznega in pokojninskega zavarovanja, ki izvaja poklicno zavarovanje, kar 96 odstotkov zavarovancev zahtevalo enkratno izplačilo sredstev ali prenos v dodatno pokojninsko zavarovanje (zaradi pridobitve pravice do starostne pokojnine), le 4 odstotki so se odločili za izplačilo poklicne pokojnine. Tako v veliki večini primerov zavarovanje ne sledi svojemu namenu, saj posamezniki kljub predvidevanju, da niso zmožni opravljanja dela po določeni starosti, delo dejansko opravljajo še naprej do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ),« pravijo v družbi.
Enako velja tudi za poklic rudarja oziroma za dela, ki se opravljajo pod zemljo, čeprav imajo zavarovanci, ki opravljajo ta dela, možnost, da se do leta 2019 poklicno upokojijo celo pri 51 letih in 6 mesecih. »Da ima omenjeni zakon slabosti, ne trdimo zgolj delodajalci, z njim so nezadovoljni tudi delavci. To potrjuje dejstvo, da so sindikati s članstvom zaposlenih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih oziroma na delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni moč zanesljivo opravljati, 18. januarja o tem organizirali protestne demonstracije,« še zaključujejo v velenjskem Premogovniku.
