Planica je sama kriva, da je bil tu zadnji svetovni rekord dosežen pred 12 leti. Tedaj je bil v nori nedelji svetovni rekord najprej izenačen na 231 metrov, nato pa kar trikrat popravljen do 239 metrov in je veljal šest let. Ker tedaj še ni bilo vetrnih izravnav in nižanja zaletišča, bi morali serijo razveljaviti. A so vztrajali naprej in Finec Janne Ahonen se je tako razbil pri 240 metrih, da je komaj prišel na zmagovalni oder po veliki kristalni globus. Tehnični delegat, Norvežan Bertil Palsrud, se je znašel na udaru FIS, da je bila vsa žirija tik pred suspenzom. Od tedaj v Planici na večini tekem preplašen niža zaletišče s pojasnilom, da je najpomembnejša varnost.
Čeprav je planiška letalnica edina, ki s tekmami prinaša zaslužek, od katerega živi tudi Smučarska zveza Slovenije, so zamudili s prenovo in povečanjem. Vikersund je takoj po sprejetju sprememb pravil FIS pohitel z gradnjo in rekord prevzel leta 2011. V Planici so najprej zgradili preostale skakalnice, pri letalnici pa imeli takšno zamudo, da so leta 2014 finale izvedli na sosednji obnovljeni Bloudkovi velikanki. Če bi imeli tedaj že prenovljeno letalnico, bi precej lažje odvzeli rekord Vikersundu, saj je bil pri 246,5 metra. Lani so si avtogol zabili že na preizkusu letalnice z izbiro previsokega zaletišča. Predskakalec Tilen Bartol je uradno pristal pri 252 metrih, kar bi bil nov svetovni rekord, če ne bi padel. Tisti, ki smo polet videli v živo, smo prepričani, da je poletel 255 ali 256 metrov. Prireditelji so tako izkoristili jokerja, še preden se je finale začel.
Na letošnji prireditvi so brez dokaznega materiala ostali zagovorniki zarote, da Planici ne dovolijo poletov do rekordnih daljav. V soboto so bile sanjske razmere za rekordne dosežke. Celo precej boljše kot pred tednom dni v Vikersundu ob dveh svetovnih rekordih v 33 minutah. Ko je Avstrijec Stefan Kraft v Vikerusndu letel do svetovnega rekorda 253,5 metra, je imel na odskočni mizi hitrost 101,7 kilometra na uro in odbitek za vzgonski veter 8,1 točke. Ob sobotnem poletu Kamila Stocha do 251,5 metra, ki je najdaljši v zgodovini Planice, je imel hitrost na mizi 103,5 kilometra na uro in odbitek za vzgonski veter kar 18,9 točke.
Obe letalnici sta delo Slovenca Janeza Goriška in zelo podobni. Razlika je v gostoti zraka. Ker je Vikersund na nadmorski višini nič metrov, je zrak gostejši in vzgonske sile večje, zato skakalci lažje letijo. Planica je na nadmorski višini 900 metrov, zato je zrak redkejši. Za enako dolg polet v Planici letalec potrebuje večjo hitrost in vzgonski veter, zraven pa seveda še vrhunsko pripravljenost s tehniko, da se v zadnjem delu plazi ob doskočišču in ne pristaja z velike višine. V soboto so v Planici vse to imeli, a že prejšnji teden v Vikersundu so bile meje rekordov postavljene na skrajno mejo sposobnosti letalcev in predpisov FIS o velikosti letalnic.
