Kot najstniki imamo veliko sanj. Sanje nas spodbujajo, ampak niso vse življenje enake. Določajo nam cilj, nekaj, zaradi česar v šoli pretrpimo tudi najtežje dni ali tedne. So naša rdeča nit in točka, h kateri stremimo. Dobljene ocene, ki so zapisane na papirju, ne odražajo dejanskega znanja človeka in njegovih sposobnosti; zahtevane točke na fakultetah lahko podrejo vse, za kar smo se trudili in gnali vse življenje. Zanimalo nas je, kakšne sanje imajo danes ljudje in kako se razlikujejo od njihovih sanj iz otroštva. Kaj je tisto, kar nam predstavo o naši prihodnosti omeji ali spremeni? Si je mogoče ustvariti kariero samo s človeško iznajdljivostjo in domišljijo ali je nujno potrebna izobrazba? Nam lahko šolski sistem, premalo delovnih mest in prestroga merila delodajalcev za na novo zaposlene prihodnost v trenutku obrnejo na glavo? Da bi o tem kaj izvedeli iz prve roke, smo povprašali dijake in mimoidoče v mestu.