Spor med okoljskim ministrstvom in ljubljansko občino zaradi ravnanja z biološkimi odpadki se zaostruje. Na ministrstvu vztrajajo, da bi morali obdelavo teh odpadkov prepustiti trgu, medtem ko na magistratu odgovarjajo, da morata biti tako kot zbiranje tudi obdelava biološko razgradljivih odpadkov javni službi, ki ju izvaja njihovo podjetje Snaga. Na ministrstvu so dali občini štiri mesece časa, da odpravi domnevne neskladnosti občinskega odloka z ustavo in zakonom o varstvu okolja. Če tega ne bodo storili, bodo predlagali vladi, da naj zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Rok za odpravo neskladnosti se je iztekel ta teden.
Na neskladnost je ministrstvo opozorilo tudi druge občine, vključene v regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barju. Na Snagi ne izbirajo besed in pravijo, da je bila s pozivom »napadena ureditev v občinah, v katerih danes živi več kot tretjina vseh prebivalcev Republike Slovenije.« Na poziv se v občinah skoraj gotovo ne bodo odzvali, saj so vladi pisali, da je poziv ministrstva ne samo nesprejemljiv, temveč s tem, ko ne vsebuje predloga ustreznih rešitev, ne izpolnjuje niti vseh predpisov.
Janković Cerarju: Dopustite nam učinkovit servis
Drugi hladen tuš za ljubljansko in druge občine je sledil konec decembra, ko je okoljsko ministrstvo objavilo osnutek uredbe o obvezni občinski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, med katerimi nikjer niso omenjeni biološki odpadki. Zaradi tega se je ljubljanski župan Zoran Janković obrnil neposredno na predsednika vlade Mira Cerarja ter ga prosil, naj posreduje in poskrbi, da bodo v uredbo vključeni tudi biološki odpadki. »Prosim, da lokalnim skupnostim in regijskim centrom za ravnanje z odpadki omogočite izvajanje dejavnosti, za katere so zadolženi, državljanom transparenten, tehnološko in infrastrukturno najboljši mogoč ter učinkovit javni servis, državi pa izpolnjevanje skupnih evropskih ciljev na področju ravnanja z odpadki,« je zapisal Janković.
Januarja se je župan srečal tudi z ministrico za okolje Ireno Majcen, ki naj bi mu potrdila, da bo obdelava bioloških odpadkov kot gospodarska javna služba urejena do konca junija letos. Tega nam na ministrstvu niso potrdili. Dejali so le, da pripravljajo spremembo zakona o varstvu okolja, s katero bi radi celovito uredili ravnanje z odpadki. Sicer pa ne odstopajo od svojega stališča, da lahko samo vlada določi, kateri odpadki so predmet gospodarske javne službe, in da so občine, ki so to vprašanje same uredile v svojih odlokih, kršile predpise.
Čemu potem take naložbe v regijske centre?
Spor med državo in ljubljansko občino se na prvi pogled zdi zelo birokratski, a bi lahko imel velike ekonomske posledice. Predlanskim je na Barju namreč začel delovati regijski center za ravnanje z odpadki, kjer so tako kot v preostalih – sicer manjših – šestih centrih po Sloveniji investirali tudi v tehnologijo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov. Centri so nastajali pod budnim očesom in z blagoslovom tako ministrstva za okolje kot vladne službe za kohezijsko politiko.
»Zdaj pa se nam bo z vztrajanjem pri ločitvi obdelave bioloških odpadkov porušil ves sistem. Predvideli smo namreč, da se bo količina ločeno zbranih odpadkov še povečevala in da bo tudi bioloških odpadkov čez nekaj let več. Zato smo temu tudi prilagodili zmogljivosti. Tako bi tudi nadomestili zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Če ta krog ne bo sklenjen, potem dejansko lahko ostane center neizkoriščen,« je pred časom opozoril Janko Kramžar, direktor Snage, ki upravlja RCERO.
Skoraj 155 milijonov evrov vredni RCERO je z 78 milijoni evrov podprla Evropska unija, ki pričakuje tudi rezultate na področju obdelave odpadkov. »Kaj se bo zgodilo, če teh ciljev zaradi takih stališč države ne bomo izpolnili? Bomo dobili zahtevke za vračilo evropskih sredstev?« se sprašuje Kramžar. Župan Zoran Janković je državi zato že zažugal, da bo v tem primeru evropska sredstva morala vračati sama. Poleg morebitnega neizpolnjevanja ciljev iz pogodb o evropskem sofinanciranju se odpira še eno vprašanje, ki bi lahko pritegnilo pozornost Bruslja.
Če okoljsko ministrstvo oziroma vlada obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne prepoznata kot gospodarsko javno službo, to pomeni, da so z javnimi sredstvi na Barju financirali infrastrukturo, kjer se opravlja tržna dejavnost. »Takrat pa se poleg namenskosti investicije utegne kot odločilno odpreti vprašanje nedovoljene državne pomoči,« opozarjajo v ljubljanski občini.
