Proti koncu drevoreda, ki krasi Pot spominov in tovarištva med gradom Fužine in Golovcem, je v teh dneh znova padlo več odraslih lip. Delavci podjetja Tisa, ki ima koncesijo za vzdrževanje mestnih dreves, so odrezali debela debla in odstranili tudi globoke korenine dreves, ki so pri vznožju hriba rasla že desetletja.
»Zakaj to počnejo? Gre za največje lipe,« nas je opozoril bralec iz Fužin, ki vsak dan uporablja to pot na Golovec. Njegovo začudenje je bilo še toliko večje, ker so si skupaj z drugimi sprehajalci ogledali ostanke debel in niso videli nobenih znakov bolezni.
Z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so nam odgovorili, da so izvajalcu naročili odstranitev lip, ker so ugotovili, da se sušijo. Vzrokov za to pa (še) ne poznajo. »Najprej je opaziti slab letni prirast drevesa, potem manjše in slabo razvite liste, presvetljenost krošnje in nato drevo spomladi ne odžene več,« so pojasnili in nam tudi posredovali fotografije treh bolnih lip, na katerih je jasno videti njihovo slabo stanje v poletnem času. Druga drevesa so imela bujno zeleno krošnjo, na bolnih drevesih pa so viseli majhni rjavi listi in že pred jesenskim časom so veje ostale povsem gole.
Stanje redno spremljajo
Vsa drevesa na javnih površinah v Ljubljani sicer službe, kot so Snaga, Tisa, Želva, in tudi člani društva Zeleni prstan redno opazujejo. »Za vsako drevo vodimo natančno evidenco izvedenih storitev, spremljamo njihovo splošno zdravstveno stanje in vse fotografiramo,« so še dodali na občini. Skupno bodo na omenjenem odseku priljubljene poti odstranili kar 15 dreves, pri katerih so zaznali enake simptome. Kot smo že pisali, imajo mestna drevesa pogosto težave tudi z glivami, ki jim zelo prijajo povišane povprečne letne temperature in še bolj učinkovito napadajo že tako prizadeta mestna drevesa.
Na mesto starih lip pa že kmalu prihajajo nove. Predvidoma še ta mesec oziroma najpozneje v aprilu bodo delavci zasadili mlada debelca. Naj spomnimo, da je ljubljanska mestna občina jeseni prejela največjo donacijo dreves doslej. Semenarna Ljubljana je zeleni prestolnici ob jubileju podarila 110 lip, ki bodo v naslednjih petih letih obogatile Pot spominov in tovarištva. Lipe so izbrali zato, ker so pomemben simbol slovenstva in ker so kot medovita sorta za čebele prijazna drevesa. Prvih 20 so zasadili ob poti v bližini Koseškega bajerja, a so jih že kmalu uničili nepridipravi. Obenem so se kmalu za tem vandali že tretjič znesli nad mladimi drevesi v javnem sadovnjaku na Grbi, kar je občini povzročilo več kot 10.000 evrov škode.
Ob trasi nekdanje bodeče žice, ki je tudi vpisana v register žive kulturne dediščine, sicer raste vsaj 40 različnih drevesnih vrst, od rdečih javorjev do vrb. Kje je primerna zemlja za določeno sorto, so strokovno določili na ljubljanski biotehniški fakulteti. Skupno jih je več kot 7000, najstarejša pa so na odseku poti na Golovcu. Prvi del gradnje na tem območju je ljubljanska mladina sredi osemdesetih let opravila ob pomoči nemške mladine iz Wiesbadna.
