Trump na prvi preizkušnji
Od novembrske izvolitve Trumpa za ameriškega predsednika smo v tem tednu prvič zaznali manjšo korekcijo na kapitalskih trgih. Ameriški indeks S & P500 je tako sredi tedna izgubil slaba 2 % svoje vrednosti, kar je seveda pritegnilo nekaj več pozornosti udeležencev finančnih trgov. Razlog za manjši upad indeksa je, da počasi prehajamo od besed k dejanjem. Od izvolitve novega ameriškega predsednika so rast poganjale predvsem Trampova retorika ter njegove obljube o davčni reformi in deregulaciji finančnega sistema, tokrat pa se bo srečal z enim najkompleksnejšim sistemom v ZDA – to je zdravstvenim sistemom. Glasovanje predstavniškega doma o predlogu zdravstvene reforme bo tako vsaj kratkoročno pomemben kazalnik gibanja vrednosti različnih naložbenih razredov. V resnici bo to prvi preizkus Trumpa v praksi in občutljivi trgi bodo izid glasovanja prevedli tudi v pomembnejše odločitve (tudi z vidika kapitalskih trgov), ki čakajo Trumpa – to so predvsem davčna reforma ter investicije v infrastrukturo in obrambo. Sprejetje nove zdravstvene reforme oziroma razveljavitev Obamacare bi vsekakor potrdilo, da imajo Trumpove besede trše temelje, kar bi se pokazalo v višji rasti BDP, zvišanju inflacije, zaradi večje državne potrošnje pa tudi višjemu deficitu. V teoriji je to pozitivno za delniške naložbe in tudi za ameriški dolar, negativno pa seveda za ameriške državne obvezniške naložbe, ki se gibljejo v obratni smeri od svojega zahtevanega donosa. Nasproten scenarij nas seveda čaka, če Trumpu ne bo uspelo pridobiti dovolj podpore za izglasovanje zdravstvene reforme – kratkoročno bi bili lahko priča nekoliko večjim popravkom delniških tečajev, na drugi strani pa bi pridobili predvsem ameriški državni papirji s fiksnim donosom. Iz Evrope je ob koncu tedna odmeval podatek o indeksu nabavnih menedžerjev (PMI), ki je dosegel najvišji nivo v zadnjih šestih letih in presegel tudi pričakovanja analitikov. Posledično se je evro še nekoliko okrepil v primerjavi z dolarjem in je tako EU-regija trenutno še vedno naložbeno najbolj privlačna, če jo spremljamo na podlagi makroekonomskih podatkov. Slaba stran te regije so povečana politična tveganja, predvsem s prihajajočimi volitvami v Franciji in Nemčiji, ter seveda začetek pogajanj z Veliko Britanijo glede brexita. Nekoliko si je ob koncu tedna opomogla tudi nafta, saj je večanje zalog in povečana proizvodnja v nečlanicah zduženja Opec povzročila upadanje cene nafte in nevtralizacijo ukrepov Opeca za zvišanje cen nafte. Zasedanje Opeca je sicer predvideno šele v maju, vseeno pa se bodo članice Opeca sestale na neformalnem srečanju konec tega tedna, da uskladijo proizvodne kvote – posledično se je cena nafte le obarvala v zeleno barvo.

Janez Javornik, Triglav Skladi (Foto: Jaka Gasar)