Da sta omenjena v prvi vrsti namenjena družinam s podmladkom, ne skrivata niti za trenutek. Pri obeh je namreč že ob predstavitvah na spletnih straneh omenjena ravno prostornost in praktičnost, ki je seveda pomembna tudi v primerih, ko boste potrebovali prevoz večjega in/ali daljšega tovora. V ta namen tako grand scenic kot zafira ponujata enostaven način zlaganja zadnjih in srednjih sedežev, pri čemer smo pri francozu pogrešali natančen podatek o tem, koliko litrov vanj lahko spravimo ob vseh podrtih sedežih. Pri zafiri se ta številka ustavi pri 1792 litrih, medtem ko so »senco dvoma« pri litrih pustili še nekateri drugi podatki. Za tistega, največkrat uporabljanega, se pravi pri petih postavljenih sedežih in dveh zloženih v prtljažno dno, je pri scenicu, ko so sedeži druge vrste pomaknjeni povsem nazaj, tako mogoče zaslediti podatek 533 litrov, pri zafiri pa ponujajo 700 litrov, a ne navajajo, v kakšnem položaju so pri tem sedeži druge vrste, hkrati pa ta podatek velja v primeru petsedežnika. Za sedemsedežnika smo zato do podatka 642 litrov prišli tako, da smo prostornino, ki jo zavzameta šesti in sedmi sedež, izračunali na podlagi razlike med največjo možno kapaciteto pet- in sedemsedežnika in jo odšteli od omenjenih 700 litrov. Kakor koli, litri gor ali dol, ti marsikdaj prave slike niti ne pokažejo, zato dodajmo, da smo ob približno enakem položaju vzdolžno pomičnih sedežev v tretji vrsti v oba spravili enako (precej veliko) količino prtljage. Druga zgodba pa je, če uporabljamo še šesti in sedmi sedež – takrat je prostora za prtljago le za vzorec.
Ob zunanjosti testirancev se bo pogled večini prej ustavil na grand scenicu, ki ponudi nekatere športno-terenske oblikovne poteze. Tudi notranjost bolj prepriča pri renaultu, ki je prevzel obliko, ki smo je že vajeni iz drugih modelov. Na armaturni plošči tako izstopa velik za dotik občutljiv zaslon, pri katerem pa smo, kot tudi že nekajkrat omenjeno, pogrešali boljšo odzivnost in hkrati nekoliko manj zapleteno uporabo. S kakšnim pomožnim vrtljivim gumbom pri Renaultu zagotovo ne bi brcnili v prazno in v tem pogledu bi brez dvoma lahko dejali, da je upravljanje v zafiri, ki ima sicer manjši zaslon, precej priročnejše.
Čeprav sta višini in širini avtomobila skoraj identični, daje celo 4 centimetre krajši grand scenic (4,63 : 4,67 metra) vozniku občutek večje prostornosti. Iz česar bi morda lahko sklepali, da velikost vendarle ni tako (zelo) pomembna. Kakor koli, tako en kot drug s tridelnim vetrobranskim steklom omogočata odličen pregled nad dogajanjem na cestišču, pri čemer je vozna izkušnja za odtenek prijetnejša pri scenicu. K temu pripomorejo tudi nekoliko udobnejši sedeži, ki omogočajo celo možnost sicer šibke masaže, najbolj pa je navdušil odebeljen volanski obroč, ki se lepo zlije z dlanmi.
Za odtenek bolje se je grand scenic izkazal tudi pri porabi goriva, in to navzlic temu, da je imel testni primerek 26 konjev več od zafire (160:134 KM oziroma 118:99 kW). Na 100 kilometrov je namreč popil zmernih 6,7 litra, njegov tekmec pa 7,5 litra. Zaradi večje moči je jasno, da je imel francoz večjo tudi končno hitrost (200 : 191 km/h) in pospešek, saj je do 100 kilometrov na uro zmogel v 10,7 sekunde, zafira pa v 11,6. Ob tem je treba omeniti še to, da je imel 1,6-litrski dizelski motor pri Renaultovem enoprostorcu 6-stopenjski samodejni menjalnik, enako velik Oplov pa 6-stopenjskega ročnega.
In cena? Za dobro opremljeno testno opel zafiro boste morali odšteti 27.820 evrov, za renaulta grand scenica 30.190, a je ob tem treba dodati, da renault ponuja tudi 130-konjsko različico, ki je cenovno ugodnejša in stane 26.690 evrov. Več pa v sklepu.
