Skratka, naši pevci in glasbeniki ostajajo papagaji, in to je dokazala tudi pravkar minula EMA. Lepi pisani kostumi, pisana scena in pisane barve luči – pravi papagajski praznik. To, da večinoma pojejo v angleščini in da je tudi zmagala popevka v angleščini, pa je seveda nepomembno.

Poleg papagajstva pa smo dobili tudi janičarstvo, kot v turških časih. Omejitev predvajanja anglo-ameriške glasbe je namreč slovenske (?) glasbene urednike in državne svetnike tako prizadela, da zahtevajo pravico do kolonialne glasbene politike kar na ustavnem sodišču!

Vsemu skupaj pa dajejo poseben pomen skoraj vsak teden nove tujke, in to praviloma anglo-ameriške besede. Ena zadnjih je beseda »prekarni«, ki se uporablja neprevedena in vse pogosteje že v vseh mogočih oblikah. Poleg vseh slovenskih strokovnjakov, zaposlenih na celi vrsti ustanov, ostane edino pojasnilo to, da so predobro plačani in so zato postali intelektualni prekarci?

Za konec pa je treba pošteno povedati, da so nas v to denarno izkoriščanje, papagajstvo, janičarstvo in potujčevanje – skratka vsestranski kolonializem – pripeljali naši politiki. In to kar z našim predsednikom na čelu, ki so mu zelo ljubi občasni izrazi v angleščini. Pri njegovi ganljivi sliki, ko sloni na ograji v prvi deželi arabske pomladi, so mnogi menili, da gre za domotožje, kar pa je skoraj zagotovo nesporazum. Če upoštevamo, v kako globok kulturno-jezikovni kolonializem nas je skupaj s preostalimi politiki pripeljal, gre mogoče za kaj drugega. Kaj pa če mu je ob tem presenetljivem spoznanju postalo slabo? A je pri njem bolj verjetno, da je ob omembi pomladi in besede »S LOVE nija« mislil samo na »love«. Kje pa sta ostali Slovenija in slovenščina?

JANEZ ZADRAVEC, Ljubljana