Neodvisnost SDH od politike in vlade

V številnih razpravah in člankih in na posvetovanjih je bilo večkrat objavljeno stališče, da je vmešavanje politike in države v gospodarstvo škodljivo in da je država slab gospodar, vaše stališče pa je temu nasprotujoče, ko pravite, da Cimos potrebuje državo kot solidnega lastnika. Pri tem predlogu pa je spregledano, da je država zaradi vlaganja finančnih sredstev v Cimos prek DUTB in SDH postala solastnica Cimosa skupaj z dolgovi. Ta predlog predstavlja slabo rešitev, dobra rešitev za Cimos je edinole nov Slovenski državni holding po meri zahodnih držav.

Uporaba AutoCAD in Industrie.4

V začetku članka moramo razumeti misel, da je Cimos ohranil uporabo AutoCAD do današnjih dni, zato Cimos ne more imeti težav s proizvodnjo avtomobilskih delov. Sama beseda AutoCAD pomeni računalniško podprto konstruiranje, to je oblikovanje takih avtomobilskih delov, kot so bili predstavljeni na naslovni strani Dnevnikovega Objektiva 18. marca 2017 in ki jih proizvaja Cimos. Take dele praviloma oblikujejo proizvajalci avtomobilov že v procesu razvoja, Cimosovi proizvajalci teh delov pa od njih dobijo natančne podatke. Za Cimosovo fazo proizvodnje je razvit nov računalniški sistem, ki ga Nemci imenujejo Industrie.4 in ki računalniško povezuje aktivnosti »človek – stroji in naprave – proizvodnja in logistika« ter obsega vse aktivnosti, od naročila prek nabave materiala in proizvodnje do odpreme izdelka naročniku.

Vprašanje SDH

V omenjenem članku je zapisano: »Cimos je ponovno pokazal, kako smešno razumevanje korporativnega upravljanja širijo nekateri, po mnenju katerih direktor v državnem podjetju ne sme na razgovor k ministru…«. Ob tem se moremo vprašati, kako, g. Tajnikar, razumete korporativno upravljanje in neodvisnost upravljanja podjetja od vlade in ministrov. Zahodni svet je po drugi svetovni vojni z izkušnjami iz preteklosti in znanjem oblikoval uspešna in enotna pravila za korporativno upravljanje podjetij, ki so gospodarstva vodilnih evropskih dežel privedla do vrhunskih uspehov. Korporativno upravljanje podjetij uporabljajo na primer Siemens, veliko podjetij iz avtomobilske industrije, švicarska, francoska, češka, slovaška in celo romunska podjetja, Slovenci pa imamo holding, ki mu načeluje ministrstvo za finance. Zato ni čudno, da smo v hudi finančni krizi in da je velik del prebivalcev dohodkovno na robu zmožnosti kritja stroškov za preživljanje ter živi na pragu revščine. Predsednik holdinga mora imeti veliko izkušenj iz upravljanja podjetij in znanje, da usmerja razvoj gospodarstva, ki holdingu pripada.

Odgovornost bank za težave Cimosa

Cimos, d. d., je bil leta 2011 na vrhuncu moči, obsegal je 29 podjetij s 7000 zaposlenimi, tega leta je ustvaril 450 milijonov prihodkov, največ iz proizvodnje avtomobilskih delov. Za svoje delovanje je družba potrebovala okoli 500 milijonov finančnih sredstev. Za te potrebe pa je Cimos črpal finančna sredstva ne iz prihodka od proizvodnje, temveč iz bančnih posojil. Tako je imelo podjetje tega leta ob 750 milijonih kapitala 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Dolg Cimosa bankam je znašal 360 milijonov, od katerih je bilo 120 milijonov kratkoročnih kreditov, dolgovi pa so pridelali tudi za 200 milijonov obresti. Takrat so banke Cimosu ustavile reprogramiranje posojil in zahtevale vsaj 20-milijonsko dokapitalizacijo podjetja s svežim kapitalom. Zahtevam bank ni bilo ugodeno, država ni bila pripravljena prevzemati bremen, banke so oblikovalo novo zahtevo, namreč prodajo Litostroja, kar se je leta 2014 tudi zgodilo. Nadaljnji obstoj Cimosa se je iz leta v leto zapletal, vse dokler ni Cimos pristal v večinski lasti DUTB in SDH. Konec leta 2016 je italijanska družba Palladio Financiaria z lastniki Cimosa že sklenila in podpisala sporazum o nakupu, ki pa so ga Italijani zaradi neizpolnjenih pogojev iz kupoprodajne pogodbe preklicali.

Ko so Italijani odpovedali nakup Cimosa, se je minister Počivalšek po posvetovanju z DUTB in SDH (tako je bilo razumljeno) odločil, da Cimos ostane slovenski. Po objavljenih podatkih ima naslednjo lastniško strukturo: DUTB – 47,5 odstotka, Republika Slovenija – 24,26 odstotka, NLB – 9,44 odstotka in 19 odstotkov preostali. Tako je ostal Cimos v slovenskih rokah in tudi v oskrbi slovenskih inženirjev. Zavedati pa se moramo, da Cimos še vedno spada v kategorijo Lohn Arbeit (mezdno delo), ki ne omogoča velikih dobičkov, s katerimi bi lahko poplačali močne režije in velike dolgove (po dosedanjih podatkih je bil bruto dohodek približno 70.000 evrov/delavca na leto), zato je nadaljnji obstoj Cimosa pri sedanjih pogojih vprašljiv. Slovenski Cimos bi moral biti samostojna naložba v SDH s primerno finančno bazo, SDH pa bi bilo treba preurediti po vzoru uspešnih gospodarstev. Povedano bi lahko bilo recept za uspešen Cimos in za oživitev slovenskega gospodarstva.

JOŽE HLEBANJA