Marko Višnar, nekdanji dolgoletni generalni direktor Skupine Farme Ihan, je v včerajšnjem pogovoru za Dnevnik med drugim dejal, da so v Mercatorju konec leta 2014 določene količine mesa začeli zamenjevati z mesom hrvaškega proizvajalca PIK Vrbovec, ki je v lasti Agrokorja. V tem času so dobaviteljem začeli tudi postavljati zahteve po dodatnih rabatih za količine, dobavljene v preteklem letu. To naj bi bil hkrati dokaz lojalnosti dobaviteljev do najboljšega soseda. Agrokor po Višnarjevem mnenju tudi ne izpolnjuje zavez do dobaviteljev, kar pomeni, da bo vsaj tri leta ohranil določen delež slovenskih izdelkov na Mercatorjevih policah.
Še več: po prevzemu je Mercator začel v nabavo rdečega mesa sistematično vključevati PIK Vrbovec. Prav zato je bilo, kot pravi Višnar, lani pri vodstvu Mercatorja več intervencij, med drugim s strani direktorja GZS Sama Hribarja Miliča in direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc, vendar rezultatov ni bilo. Višnar pravi, da se nikoli tudi ni uresničila zaveza o prodaji slovenskih izdelkov oziroma izdelkov slovenskih dobaviteljev v Konzumu. »Če upoštevamo, da pred nekaj leti izdelkov PIK Vrbovec sploh ni bilo na Mercatorjevih policah, in če pogledamo še sladolede, brezalkoholne pijače, bi težko trdili, da Agrokor spoštuje zaveze, ki jih je dal ob prevzemu Mercatorja. To se morda ne vidi iz povprečij, ki jih Mercator rad ponuja za primerjavo,« je dejal Višnar.
Pojasnil je tudi, kako se je zmanjšala dobava svinjskega mesa, ki ga je Meso Kamnik dobavljal Mercatorju. Tako je največji trgovec v prvem letu po prevzemu družbi Meso Kamnik dotedanje količine zmanjšal za 800 ton oziroma za 40 odstotkov, do zdaj pa še za dodatnih 300 ton na leto. »Farme Ihan so z Mercatorjem ustvarile približno 12 milijonov evrov prometa, po prevzemu pa se je promet zmanjšal na manj kot 8 milijonov evrov,« je dejal Višnar. Za piko na i je tudi razkril, da skoraj vsa svinjina, ki se v Mercatorju proda v akcijah, nosi etikete PIK Vrbovec, čeprav meso uvozijo iz Španije, Poljske in od drugod.
Mercator: Gre za netočne in zavajajoče informacije
Mercator v svoji redni ponudbi postreženega mesa že leta ponuja meso 100-odstotnega slovenskega porekla, tudi v akcijah. Edini vrsti mesa, kjer tega ne dosegajo v akcijski ponudbi, sta svinjsko in deloma puranje meso. »Razlog ni niti nabava Mercatorja niti uvrščanje PIK Vrbovec niti obdelava mesa niti izvor, ampak dejstvo, da je samooskrba s svinjskim mesom v Sloveniji padla z 80 odstotkov v letu 2014 na zdajšnjih manj kot 30 odstotkov. Za akcijsko ponudbo tako ne moremo ponuditi slovenskega svinjskega mesa, ker ga enostavno ni na voljo,« pravijo v družbi, ki jo vodi Toni Balažič. Padec pridelave svinjskega mesa pri nas tiči v dejstvu, da sta bila na trgu več let zgolj dva ponudnika (Farma Ihan in Panvita, op. a.), ponujene cene so se vedno minimalno razlikovale, v zadnjem obdobju so bile tudi za 50 odstotkov višje od cen na drugih trgih, trdijo v Mercatorju.
»Ne gre za obdelavo mesa niti za kakovost niti ne gre za dva evra, gre za tržna pravila, ki jih Marko Višnar v vseh teh letih ni (želel) razumeti. Je to morda razlog, da bo Meso Kamnik morala sanirati DUTB, seveda z denarjem davkoplačevalcev?« se sprašujejo v Mercatorju. Za padec količin Mesa Kamnik so, kot zatrjujejo, krive predvsem njihove nekonkurenčne cene. »Pojasnjevanje zavez, ki jih je dal Agrokor pri prevzemu Mercatorja, je bilo z naše strani vedno natančno, transparentno in resnično. Agrokor je zaveze spoštoval in izpolnjeval, kar še vedno počne,« poudarjajo v Mercatorju. »Od Mesa Kamnik nikoli nismo zahtevali nobenih rabatov, to je enostavno laž,« dodajajo.
O sistematičnem vključevanju izdelkov PIK Vrbovec v Mercatorjevo ponudbo pa pravijo: če kupci teh izdelkov ne bi izbirali, potem jih noben trgovec ne bi uvrščal na police, tudi Mercator ne. »Na vse zahteve za srečanja se vedno odzovemo. Do zadnjega srečanja med upravo Mercatorja, Samom Hribarjem Miličem iz GZS in Tatjano Zagorc je prišlo na njuno pobudo. Razpravljali smo o vrsti mnenj in dilem, ki se pojavljajo tudi v pogovoru z gospodom Višnarjem. Zaključek sestanka je bil, da so naši argumenti in dejstva prevladali nad stališči predstavnikov GZS pred sestankom. Vsekakor ni šlo za pranje možganov, šlo je za konstruktivno razpravo in soočenje dejstev,« pravijo v Mercatorju. Poleg tega dodajajo, da je regionalna prodaja v sistemu Agrokor možnost, ki so jo izkoristili tisti, ki so razumeli tržne zakonitosti in so predvsem konkurenčni. »Slednje pa ni nekaj, na kar bi imel vpliv Mercator ali Konzum ali Agrokor,« še zaključujejo v našem največjem trgovcu.
