Pnevmokokne bakterije nosimo v nosu in dihalih. Prenašajo se s kapljicami, ki jih trosimo okoli sebe, ko kihamo ali kašljamo. Povzročajo veliko obolenj: vnetje srednjega ušesa, sinusov, bronhitis, neinvazivno in invazivno pljučnico, okužbe krvi, možganskih ovojnic… Te okužbe predstavljajo pomemben del obolevnosti in umljivosti pri dojenčkih, kroničnih bolnikih in starejših, opozarjajo pri sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Pri otrocih je največje tveganje za pnevmokokno okužbo po prvem letu življenja oziroma v obdobju, ko gredo v vrtec, saj so tam izpostavljeni več možnostim okužbe. Pri odraslih se pnevmokokne okužbe v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice. S starostjo se zniža učinkovitost imunskega sistema, zato je verjetnost za pnevmokokno pljučnico pri starostnikih večja. Bakterije, ki jo povzročajo, so lahko prisotne v usno-žrelnem delu in v ugodnih razmerah lahko stopijo v pljuča, kjer se razvije pljučnica. Ta lahko predstavlja resen zdravstveni problem. V letu 2015 je za pljučnico pri nas zbolelo 332 ljudi, 35 bolnikov z invazivno obliko te bolezni pa je tudi umrlo. Bolniki s pnevmokokno pljučnico pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje; v povprečju hospitalizacija traja deset dni, okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev, za do petino obolelih pa je pnevmokokna pljučnica lahko tudi usodna.
Komu priporočajo cepljenje
Proti pnevmokoknim okužbam se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje je smiselno, ker občutno zmanjša tveganje za nastanek pljučnice in drugih pnevmokoknih okužb. Cepljenje strokovnjaki še posebej priporočajo starostnikom nad 65 let, srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, kroničnim pljučnim bolnikom, bolnikom z oslabljenim imunskih sistemom (po presaditvi organov in kostnega mozga, bolniki na imunosupresivni terapiji), bolnikom s končno ledvično odpovedjo (na dializi), kadilcem in alkoholikom. Cepljenje priporočajo tudi starejšim, ki živijo v bližini vnukov, ki obiskujejo vrtec ali šolo, saj ti otroci pogosto prenašajo pnevmokokne okužbe, čeprav sami ne zbolijo.
Na voljo sta dve vrsti cepiv: starejše polisaharidno, ki vsebuje zaščito proti 23 tipom pnevmokokov, in novejše konjugirano cepivo, ki zaščiti proti 10 oziroma 13 tipom pnevmokokov (odvisno od proizvajalca cepiva). S polisaharidnim cepivom cepijo otroke, starejše od dveh let in pol, kronične bolnike in starejše. Konjugirano cepivo spodbudi večji imunski odziv kot polisaharidno in zagotavlja zaščito tudi dojenčkom.
Številne študije so potrdile, da so ta cepiva varna in so neželeni učinki zelo redki.
Shema cepljenja
Pri odraslih (starejši od 65 let in kronični bolniki) zadošča cepljenje z enim odmerkom konjugiranega ali polisaharidnega cepiva, cepijo pa se lahko tudi z obema cepivoma (najprej s konjugiranim in čez čas s polisaharidnim). Ponovno cepljenje ni potrebno. Pri ljudeh z oslabelim imunskim sistemom, pri katerih je tveganje za okužbo s pnevmokoki največje, priporočajo cepljenje z obema cepivoma (ne sočasno) in ponovno cepljenje čez pet let.
