Vaše odprto pismo, gospod Čerin, ki ste ga naslovili nanju, pa je napisano v podcenjevalnem tonu. Osredotočila bi se predvsem na nekatere stavke, ki so me posebno osupnili: »Človek bi od vaju, ki tako pogosto pametujeta s predlogi in mnenji – tudi v medijih – pričakoval minimalno kulturo dialoga, da bosta spoštovala sodobne stvaritve in jih ne bosta označevala za sramotne.« In naslednje: »Tako je vajinemu 'sramotnemu' mogoče pripisati demodiranost in da je vajin okus ostal nekje v času.« Očitati doma in v svetu priznanima strokovnjakoma, da sta demodirana in ostala nekje v času, je skrajno žaljivo. Izvedela sem, da so pred kratkim arhitekta Kovača povabili v Peking, kjer naj bi imel predavanja na umetnostni akademiji.
Vaš podcenjevalen način pisanja ni niti v skladu z zakonom o javnih uslužbencih in s kodeksom etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. V Kodeksu je v 9. vodilu zapisano: »Naš odnos s sodelavci in strankami je zasnovan na zaupanju in sodelovanju. V vsakem položaju in do vsakogar ravnamo iskreno in zanesljivo. Vzdržujemo jasne in korektne odnose, ki temeljijo na spoštovanju in osebnem dostojanstvu.« Vaš odgovor obema gospodoma ne temelji na spoštovanju in osebnem dostojanstvu. Gospod Čerin, davkoplačevalci vas plačujemo in pričakujemo, da bo vaše delovanje vsaj v skladu s predpisi. Ali vaš odgovor pomeni, da kdor ni v privilegiranem krogu župana, je ničvreden?
Menim, da je vsaka pobuda, ideja in predlog katerega koli občana vreden temeljite presoje in razmisleka. Vsekakor pa se ne sme prezreti ali celo odkloniti dobronamernih strokovnih predlogov za zaščito naše kulturne dediščine.
Marinka Kurilić, Ljubljana