Vse tri zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) so kljub temu, da jih niso povabili k sodelovanju pri pripravi zdravstvene reforme, v okviru javne razprave oddali pripombe na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »V pripombah se ne opredeljujemo do posameznih zakonskih členov oziroma rešitev. Predlog zakona namreč ne dosega niti minimalnih standardov za javno razpravo in tudi ne omogoča enakovredne razprave,« je bila kritična Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). Po njenem mnenju zdravstvena reforma ne bo skrajšala čakalnih dob, poleg tega pa ne sledi niti koalicijskim ciljem o dostopnem, celovitem in kakovostnemu zdravstvu.
Predlog zakona ne ureja področja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, zakonodajalec pa celo pričakuje, da se bodo ta zavarovanja samodejno razvila, pravi Meta Berk Skok, predsednica uprave Triglava, zdravstvene zavarovalnice. »Čakalne vrste v javnem sistemu skrajšuje zasebna pobuda in tako razbremenjuje javno zdravstvo. Predlagani zakon pa namesto spodbujanja tovrstne zasebne pobude kaznuje vsakogar, ki bi se odločil poseg opraviti zunaj javnega zdravstvenega sistema, saj mu, če pride do medicinskih zapletov, javni sistem ne bi več kril nadaljnjega zdravljenja,« opozarja Berk-Skokova.
Zavarovalnice opozarjale, da je reforma potrebna
»Nobena izmed zavarovalnic, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, tega ni krčevito branila. Nasprotno, strinjamo se, da sedanji zdravstveni sistem ni optimalen in potrebuje reforme,« pa je zatrdil šef Vzajemne Aleš Mikeln. Vendar se, kot pravi Mikeln, zavarovalnice z ad hoc pripravljenimi rešitvami brez dolgoročnih finančnih učinkov težko strinjajo. »Obljubljanje nižjih stroškov zdravstva je morda res všečno, vendar predlog zakona ne odgovarja na tisto, kar ljudi res zanima, torej kako bodo obravnavani, kdaj bodo prišli na vrsto, ali bodo dobili nova zdravila in podobno,« pravi Mikeln. Po njegovih besedah je veliko slišati o stroških zavarovalnic, hkrati pa ne vemo, koliko bo stal nov sistem pobiranja dajatve. Na vprašanje, koliko ljudi bi lahko zaradi morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v vseh treh zavarovalnicah izgubilo delo, je šef Vzajemne Mikeln odgovoril, da okoli 500.
Škof: reforma bo zadela tudi ob pokojnine
Gabriel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS) pa je opozoril na negativen vpliv predlaganih rešitev na pokojnine in razvoj pokojninskih zavarovanj. »Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je že ocenil, da bo dodatni strošek za primer dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki se bo plačeval iz pokojninske blagajne, na leto znašal kar 100 milijonov evrov. Tega očitno nihče od pripravljalcev zakona ni niti izračunal niti upošteval,« je poudaril Škof. Predlagani zakon je po njegovi oceni tudi v nasprotju z dosedanjimi prizadevanji vlad, ki so tudi z davčno politiko spodbujale varčevanje po pokojninskih načrtih. »Tako je sporno, da bi se prihodki iz naslova pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja vštevali v osnovo za obračun višine zdravstvenega nadomestila,« je še dejal Škof. Zavarovalnice ocenjujejo, da je predlagani zakon v nasprotju z ustavo, in če bo sprejet, napovedujejo presojo zakona pred ustavnim sodiščem.
