Romska družina s Kosova, iz vasi Čungur v bližini mesta Peć, lahko do nadaljnjega ostane v Mariboru. Tako so soglasno odločili ustavni sodniki, ki so presojali, ali bi morali imeti Romi možnost pred deportacijo iz Slovenije navesti osebne okoliščine, zaradi katerih bi vrnitev na Kosovo zanje pomenila nevarnost. Tega jim namreč upravna enota Maribor in tamkajšnja policija nista omogočili.
»Odločitve ustavnega sodišča smo veseli, saj nam doslej nihče drug ni verjel,« nam je včeraj po telefonu dejala mati družine, Sevdi B. »Vsi pravijo, da je za Rome Kosovo varno, a to sploh ni res. Naše hiše ni več, tam nimamo ničesar. Albanci Rome še danes preganjajo, ker se nismo hoteli zanje bojevati v vojni.« Romi so s Kosova množično bežali. »Če bi nas vrnili, bi živeli na ulici. To bi bila katastrofa!«
Primer je pomemben, saj odpira vprašanje, ali morajo slovenske oblasti tujcem omogočiti, da pred deportacijo predstavijo svoje osebne okoliščine, in te tudi upoštevati. Vprašanje je tudi v središču debate o sporni spremembi zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla meje pred begunci. »Pri vračanju tujcev je treba presojati predvidljive posledice za posameznika – z vidika splošnega položaja v državi, v katero bo vrnjen, pa tudi z vidika osebnih okoliščin,« je odločitev ustavnih sodnikov interpretirala Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija.
»Pri spremembah zakona o tujcih, enako kot v tem primeru, tudi ne bo individualne presoje ogroženosti!« je Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija še opozorila na nedopustnost ukrepov, ki jih namerava uvesti Slovenija proti beguncem.
So Romi za sodnike drugorazredni?
O tem, ali lahko romska družina, ki že, odkar sta bili obe hčerki majhni, živi v Mariboru, ostane pri nas, so prvotno odločali mariborska upravna enota, tamkajšnja policija, kasneje pa tudi upravno sodišče. Nobena od institucij pa po mnenju ustavnih sodnikov ni dala Romom učinkovite možnosti, da bi razložili, da je njihova domača vas razrušena, hiše požgane, Romi pa so na Kosovu zatirani. Upravna enota se je namreč v postopku zgolj zanesla na trditve policije, da je za Rome Kosovo varno. Policija je pri tem navajala mednarodna poročila. Oče in mama družine sta upravno enoto in sodišče zaman opozarjala, da so ta poročila preveč generalizirana, da veljajo »načelno« za Kosovo, ne pa za njihovo konkretno situacijo. Obveljalo je mnenje policije, s katero pa družina sploh ni mogla soočiti argumentov. Življenje njunih hčera, ki v Mariboru hodita v šolo, ena od njiju pa ima težke zdravstvene težave, bi bilo na Kosovu uničeno. »To bi bilo za otroka smrt!« je mama navedla v postopku pred upravno enoto.
»Odločbe ustavnega sodišča sem bil zelo vesel, saj je 'vrnila v življenje' družino, ki je pred preganjanjem pobegnila že leta 2004 in je vse od takrat mirno in uspešno živela v Mariboru,« pravi zastopnik družine Matevž Krivic. »Zdaj, ko so razmere za Rome na Kosovu zaradi ekonomske in politične krize kvečjemu še slabše, pa jih hoče notranje ministrstvo deportirati! Ustavno sodišče je ministrstvo za notranje zadeve ter upravno in vrhovno sodišče (ki je bilo tudi vključeno v postopke, op. p.) 'poučilo' o tem, kaj piše v zakonu o upravnem postopku. Vsi navedeni pa so se doslej delali, kot da tega ne vedo. Če res ne vedo, so nesposobni za funkcije. Če vedo, pa se poraja sum, da to, kako je treba voditi upravne postopke, včasih čisto slučajno 'pozabijo' ravno takrat, ko gre za tujce ali, bog ne daj, za Rome,« pravi Krivic.
Upanje tudi za begunce
Ustavno sodišče je zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. »V nadaljevanju zadeve pa bo Slovenija morala tudi odločiti, ali bo spoštovala razsodbe strasbourškega sodišča za človekove pravice, da so po tako dolgotrajnem toleriranju bivanja tujcev, ko so si ti že izoblikovali svoje zasebno in družinsko življenje, države dolžne njihov status v državi legalizirati,« dodaja Krivic. Pravice migrantov z vsega sveta, ki že leta živijo v evropskih državah in so dobro integrirani, a so njihovi pravni statusi še vedno negotovi, so z letošnjimi političnimi odločitvami o pospešenih deportacijah sto tisočev po vsej Evropi pod velikim vprašajem. Enako kot Romom s Kosova se denimo dogaja tudi Afganistancem: deportirajo jih ne glede na ogroženost.
V nevladnem sektorju pa je odločitev ustavnega sodišča o družini B. vzbudila dodatno pozornost, saj pravniki, ki ščitijo pravice beguncev, pričakujejo, da bo tudi sporna določila zakona o tujcih, ki se nanašajo na prosilce za azil, sodišče zavrnilo. »Ustavno sodišče v primeru B. ugotavlja, da niso bila izpolnjena procesna jamstva za presojo načela nevračanja. In to čeprav je bil izveden postopek in izdana upravna odločba...« je dejal Miha Nabergoj iz organizacije PIC. »Kaj bi bilo šele v primeru 'izrednih ukrepov' po zakonu o tujcih – tam postopka sploh ne bo!«
Po zadnjih informacijah naj bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer že v kratkem odločila, da sporno določilo zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla meje in ukinila vse individualne postopke, pošlje v presojo ustavnemu sodišču.
