Status dijaka bodo srednješolci po novem lahko ohranili leto dlje, kot bo trajal srednješolski program, v katerega so se vpisali. To pomeni, da bodo lahko v okviru rednega šolanja ponavljali samo en letnik oziroma se le enkrat prepisali v isti letnik kakšne druge srednje šole. Če bodo v isti ali kakšni drugi šoli letnik ponavljali dvakrat ali več, bodo za to morali plačati. To je ena od novosti, ki jih predvideva novela zakona o gimnazijah. Ta hip je v medresorskem usklajevanju, javna razprava še poteka.

Izjeme dijaki z resnimi težavami

Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da so po uzakonitvi nekaterih rešitev, s katerimi so omejili fiktivni vpis na področju višjega in visokega šolstva, zaznali povečan interes po vpisu v srednjo šolo prav zaradi pridobitve dijaškega statusa in iz tega izvirajočih pravic. Zato so se odločili, da bodo trajanje rednega izobraževanja zakonsko omejili. Novela predvideva tudi izjeme, ki pa so natančno določene. Za več kot za eno leto bodo lahko srednjo šolo brez dodatnega plačila raztegnili dijaki z izjemnimi zdravstvenimi in socialnimi težavami, s statusom vrhunskih športnikov, dijaki starši in podobno.

Po novem bodo z zakonom (in ne več pravilnikom) določene tudi pravice in dolžnosti dijaka, ki zadevajo prisotnost pri pouku, način obveščanja in opravičevanja odsotnosti ter razlogi, zaradi katerih bo lahko šola prepovedala dijaku prisotnost pri pouku. To pravico bodo lahko dijaku omejili le v primeru, če bo ogrožal sebe ali druge, in sicer najdlje do konca pouka tistega dne ali do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja, ki lahko pripelje do izključitve. Novela učitelju tudi omogoča, da dijaku zaseže predmete, s katerimi bi ogrozil svoje zdravje ali zdravje drugih.

Le zakonski razlogi za izključitev

Poslej bodo zakonsko določeni tudi razlogi, zaradi katerih bo lahko dijak izključen iz šole. Natančno bo opredeljen tudi sam postopek, pravilnik o šolskem redu pa bo ukinjen.

Novela zaostruje tudi vpis v gimnazijo za kandidate s posebnimi potrebami. Ti bodo tudi v bodoče ohranili prednost pri sprejemu, ko bo šola omejila vpis, vendar pa bodo morali izpolnjevati vse predpisane pogoje in doseči najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.

V umetniške gimnazije se bodo lahko učenci na podlagi preizkusa znanja in nadarjenosti po novem vpisovali še pred koncem osnovne šole; v tem primeru bodo opravljali samo strokovne predmete. V skladu z novelo bodo lahko v bodoče upoštevali tudi neformalno pridobljena znanja, ki se bodo preverjala z dokazili, izpiti in na druge načine.

Novela še določa, da mora ravnatelj svetu šole vsaj enkrat letno poročati o kakovosti šole in poročilo objaviti na šolski spletni strani. Bolje kot doslej bo zakon urejal tudi učenje slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovne šole v Sloveniji. Med cilji gimnazijskega izobraževanja so v noveli bolj poudarjene vsebine, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, inovativnosti, ustvarjalnosti mladih ter usposabljanju. Večina določb, ki jih prinaša novela, sicer v praksi že velja, le da so doslej učinkovale v okviru pravilnikov in drugih predpisov.