Pred letom dni je varuhinja Vlasta Nussdorfer z nekaterimi direktorji socialnovarstvenih zavodov na posebni novinarski konferenci v posebnem zavodu za odrasle v Lukavcih javno opozorila na prenatrpane varovane oddelke, kamor sodišča kljub temu napotujejo osebe, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v danem trenutku ogrožajo sebe ali druge.
Pred dnevi se je zaradi tega problema sestala tik po varuhinjini lanskoletni konferenci ustanovljena medresorska skupina na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki se je je udeležil tudi namestnik varuhinje Ivan Šelih. Opozoril je, da se stanje ni izboljšalo, zaradi česar bodo o tem problemu seznanili tudi državni zbor.
Gneča prav na vseh varovanih oddelkih
Uradno je v vseh petih državnih zavodih za odrasle, ki morajo skladno z zakonom o duševnem zdravju po navodilih sodišč neprostovoljno nameščati tudi osebe z duševno motnjo, prostora za 1552 ljudi, ki jih zakon razvršča v tri oddelke: za dementne, za osebe z motnjo v duševnem razvoju in za duševno bolne. Z nastanitvijo oziroma s sodnimi napotitvami je največ težav z zadnjo skupino, ki v severovzhodnem delu države (v Lukavcih in Hrastovcu) predstavlja že skoraj dve tretjini vseh uporabnikov tovrstnih socialnih ustanov.
»Potrebe po sprejemih na varovane oddelke presegajo trenutno zmožnosti prav v vseh posebnih socialnovarstvenih zavodih,« trdi Petra Hameršak, strokovna vodja zavoda v Hrastovcu, in dodaja: »Sodišča reagirajo na osnovi prejetih vlog za sprejem na varovani oddelek in velikokrat se na tak način rešujejo bivalne stiske oseb, ki ogrožajo sebe ali druge.« Sodišča se nato ne glede na odgovor posameznih zavodov o prezasedenosti varovanih oddelkov vseeno odločijo za sprejem na varovane oddelke. »Naš zavod je že zdavnaj presegel kritično mejo števila oseb, kjer obstaja izredno povečana stopnja tveganja za ponovitev agresivnega vedenja,« pravi Hameršakova, kar, kot pravi, »prinaša ogromne težave tako za zaposlene kot za preostale stanovalce. Zgodilo se je že, da smo takšno osebo sprejeli na prepoln oddelek in ji nismo mogli zagotoviti niti postelje«.
Hameršakova, ki bistvenega premika k rešitvi situacije na državni ravni ne opaža, je potrdila naše informacije, da so morali najeti celo varnostnika: »Drži. Zaradi izraženih potreb in na podlagi javnega razpisa smo izbrali izvajalca fizičnega varovanja z namenom zmanjšanja tveganja za stanovalce in za delavce. Zaradi izredne specifične potrebe tako po individualni obravnavi kot po pravočasnem in intenzivnem preprečevanju morebitnih konfliktov prihaja velikokrat do nesoglasij, pri katerih morajo posredovati delavci. A normativi, ki so trenutno v veljavi, ne dovoljujejo zaposlovanja dodatnega kadra, zaradi česar je bilo treba poskrbeti za dodatno osebo«.
Na MDDSZ so v odgovor uvodoma zapisali, da je področje nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju »medresorsko in ga pokriva več ministrstev – poleg našega še ministrstvo za zdravje in pravosodje«. Za celovitejšo rešitev velike težave predlagajo spremembo zakona o duševnem zdravju, a ta, kot poudarjajo, spada v resor ministrstva za zdravje. »Smiselna bi bila tudi sprememba kazenske zakonodaje – na primer ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varovanja ponovno uvesti na deset let, kot je to urejeno v večini evropskih držav,« pravijo na MDDSZ in dodajajo, da srž problematike predstavljajo osebe po prestani zaporni kazni in bolniki z zaključenim zdravljenjem pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah.
Nad težave s spremembo zakonodaje
Na ministrstvu kot začasno rešitev predlagajo spremembo kadrovskih normativov, a morajo pred tem počakati na mnenja iz posameznih socialnovarstvenih zavodov. Obljubljajo, da bodo v okviru deinstitucionalizacije kmalu vzpostavili »več kapacitet za tiste, ki so zmožni samostojnega življenja, zaradi česar se bodo sprostile tudi dodatne kapacitete za vzpostavitev varovanih oddelkov«. In kaj pravi praksa? »Nič več kot le bistveno več medsebojnega sodelovanja po resorjih in pa takojšnja priprava podzakonskih aktov. Le to bo poleg preprostih rešitev, ki zadev ne bodo le še dodatno zapletale, situacijo iztirilo iz trenutne preokupiranosti s pravilniki in raznimi akti,« svetuje Hameršakova.
