Danes je pri mladih ključna beseda, postavljena pod vprašaj, osamosvajanje. Kako, kdaj se osamosvojiti? Porajajo se številna vprašanja, s katerimi se ukvarjamo mladi, a na njih ni tako lahko najti odgovora. Po mnenju sociologinje na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje Naste Doberlet Bučalič je problem pri današnjih generacijah v podaljševanju otroštva. Na to vplivajo objektivni in subjektivni dejavniki, torej na eni strani šolanje in zaposlitev, na drugi pa starši in špekulacije študenta.
Nekateri starši svoje otroke radi zavijajo v vato, kar pa lahko otroku škodi, saj mu zunanji svet potem predstavlja nevarnost. Po drugi strani starši otrokom naredijo medvedjo uslugo s stalno pomočjo, tako v osnovni kot srednji šoli. Ko nato pridejo na fakulteto, lahko doživijo šok, saj nimajo več »pomagačev« in so postavljeni v situacijo, v kateri so popolnoma sami.
Strahovi ob osamosvajanju
Včasih je bil ekonomski položaj drugačen, s tem pa je bil povezan tudi proces osamosvajanja, znan je bil rek »izobražuj se in našel boš zaposlitev«. Težave z osamosvajanjem niso bile takšne kot danes. Po mnenju Naste Doberlet Bučalič pa služba in okolje priložnosti prinesejo osebnostno in družbeno rast posameznika.
Hotel mama nam je dijakom dobro znan, tudi Aljoši Frelihu, nekdanjemu dijaku Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki je danes diplomant medicine. »V doglednem času se je treba odseliti od staršev in zaživeti svoje življenje. Razumem pa tudi, da je včasih zelo težko napraviti ta korak, zato ne obsojam tistih, ki se ne odselijo,« pravi Aljoša Frelih. Zanj osamosvojitev ni bila lahka. Imel je številne strahove, spopadal se je predvsem z zastavljanjem vprašanj, ali je prav naredil kakšno stvar, kakšne posledice bodo prinesle njegove odločitve, kaj bi naredili njegovi starši… In vendarle mu je po številnih prebrodenih težavah uspelo. K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. Pravi pa tudi, da ga je življenje v Ljubljani prisililo v osamosvojitev. »Osamosvojitev pomeni, da se lahko povsem sam odločam, kaj bom počel, s kom in kako. Da sem sposoben skrbeti zase brez pomoči staršev oziroma koga drugega. Da se sam odločam tudi, komu bom zaupal in koga bom prosil za pomoč. Pogosto so to še vedno starši,« pravi.
Mnenje sociologinje se malo razlikuje. Sama se pri svojem sinu še vedno srečuje s takšno situacijo ter pravi, da si vedno kot starš postavljen pred vprašanje, ali odsloviti otroka ali ne. Pravi, da v hotelu mama ne vidi nič slabega, saj imajo otroci dobro podlago, da se znajdejo v različnih situacijah. Od njih samih je odvisno, ali bodo bolj odprti ali zaprti do okolja, ki ga imajo pred seboj, hkrati pa imajo različen pogled na partnerski odnos in ne razmišljajo o otrocih.
Med izobraževalnim sistemom in ekonomsko negotovostjo
Težave, ki se pojavljajo pri osamosvojitvi mladih danes, so predvsem dolg izobraževalni sistem in ekonomska negotovost. Zato tudi trend družine upada, saj se mladi ne morejo v najplodnejših letih osamosvojiti in posledično postavljajo kariero pred partnerske odnose. Prav tako tudi šolski sistem po besedah Naste Doberlet Bučalič kvalitetno pripravlja otroke na življenje, vendar ne dohaja vseh družbenih sprememb. »Eden ključnih razlogov, zakaj se mladi ne osamosvajajo, je tudi strah pred neuspehom. Današnja družba uspeh meri predvsem z denarjem, kar mladim ni ravno v prid. Kljub temu pa imajo mladi danes številne možnosti za razširjanje znanja, za zaposlitev, vendar so preveč konformistični, da bi to izkoristili. Formalna izobrazba danes prinaša mladim številne možnosti za zaposlitev in odpira več vrat,« pravi sociologinja.
Pojavlja se tudi vprašanje, kdaj se je treba osamosvojiti oziroma katera so najprimernejša leta za osamosvojitev. Po mnenju Aljoše Freliha se je najprimerneje osamosvojiti postopno v času študija, vsekakor pa ob njegovem zaključku. Njegov nasvet mladim je: »Včasih je težje, kot si predstavljaš, včasih lažje – takšno je življenje. Nikoli se ne bojte vprašati za nasvet.«
Ali če se navežemo na nemškega sociologa in filozofa Georga Simmela: »Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.«
