Dolenjska prestolnica nima pravega mestnega parka. Edini zeleni prostor, ki se temu približa, je majhen park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine. A se zna zgoditi, da bo izginil tudi ta. Osnutek novega občinskega podrobnega prostorskega načrta za Novi trg namreč predvideva gradnjo večnadstropnega objekta z garažno hišo vzdolž Seidlove ceste od območja nekdanje občinske stavbe na Novem trgu 6 proti kulturnemu centru, posega pa tudi v sam park, ki naj bi ga pozidali oziroma preuredili v tlakovano ploščad.
To je močno zmotilo Društvo Novo mesto, ki je pred leti v sodelovanju z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine že preprečilo gradnjo osemnadstropnega objekta na tem mestu, saj bi ta bistveno spremenil mestno veduto. Razpadajoča nekdanja občinska stavba, dolgoletna mestna sramota je v zadnjem desetletju sicer zamenjala več lastnikov, nazadnje je pristala v rokah Hypo Leasinga, septembra 2015 pa jo je odkupila novomeška občina in jo še istega leta prodala litijskemu Trgogradu. Lani je Trgograd stavbo porušil, občina je na tem mestu uredila začasna parkirišča. V skladu s pogodbo je zdaj Trgograd sprožil postopek spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki pa močno razburja.
Mestni park v prejšnjem stoletju
Osnutek nove prostorske ureditve na strateški lokaciji v mestu med drugim predvideva štirinadstropni poslovno-stanovanjski objekt z zasebno garažno hišo. Objekt naj bi bil dva in pol krat večji od nekdanje občinske stavbe, stal pa naj ne bi na lokaciji porušenega objekta, ampak bolj proti kulturnemu centru.
»Z načrtovanim posegom v prostor pred kulturnim centrom bomo v celoti izgubili edini park v ožjem središču Novega mesta,« meni predsednik Društva Novo mesto Tomaž Golob. »Vedno bolj smo prepričani, da je edina pravilna rešitev ohranitev in obnova mestnega parka, ki je na tem mestu nekoč že bil.«
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je namreč Novo mesto dobilo velik mestni park na območju današnjega Kulturnega centra in Novega trga 6. Kulturni center oziroma nekdanji Dom JNA je bil zgrajen leta 1977, Novi trg 6 pa za potrebe jugoslovanske vojske že leta 1948 in nato konec 70. let prenovljen za potrebe občine. S tem je počasi izginjal tudi park.
Kot pojasnjujejo na novomeški občini, je za območje Novega trga 6 že zdaj mogoče dobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stavbe na lokaciji porušene, vključno s parkirišči. Veljavni akt med drugim predvideva tudi ureditev odprtih javnih površin med stavbo pošte, kulturnega centra in predvidene novogradnje. »Zavedamo se, da gre za izjemno občutljiv prostor na stiku med mestnim jedrom, prometno pomembno Seidlovo cesto, dejavnostjo kulturnega centra in odgovornostjo do urbanističnega koncepta Novega trga. Zato spodbujamo aktivno razpravo,« pojasnjujejo na občini.
Želijo pridobiti »najboljše možne strokovne rešitve«
Tako so skupaj s strokovno in zainteresirano javnostjo že v preteklosti prišli do zaključka, da je smiselno preveriti drugačno zasnovo prihodnje stavbe. Trenutno veljavna določila namreč predvidevajo stavbo trikotne zasnove, z drugačno ureditvijo pa bi se proti pošti odprl bolj funkcionalen prostor, ki bi se skupaj s površino pred kulturnim centrom lahko povezal v enovit javni prostor. »Ob upoštevanju teh zaključkov smo vlagatelja zavezali k spremembi javnega prostorskega akta, da bi pridobili najboljše možne strokovne rešitve, in to z javnim natečajem.« Kdaj bo o novem prostorskem aktu za to območje razpravljal občinski svet, za zdaj še ni znano, dodajajo na občini, saj je pred tem treba med drugim opraviti še presojo vplivov na okolje, javni natečaj, javno razgrnitev, obravnavo.
Golob ob tem opozarja na spornost ideje občine, da javni natečaj pripravi vzporedno s prostorskim aktom. »To pomeni, da mimo veljavne zakonodaje prejudicirajo končno arhitekturno in urbanistično rešitev za ta prostor. K javnemu natečaju in prodaji parka, ki je trenutno še v občinski lasti, lahko občina pristopi šele po sprejetju prostorskega akta.«
