Hrvaška politika je obstoj Ivice Todorića dopuščala četrt stoletja. Težave so se kopičile, politični vrh pa si je zatiskal oči, dokler ni mednarodna bonitetna hiša Moody's januarja letos Agrokorju znižala ocene z B2 na B3, ki pomeni ceno dostopa na mednarodnem trgu kapitala. Gre za zadnjo oceno iz skupine B, ki se nanaša na zelo špekulativne naložbe. Obeti so bili januarja še stabilni, februarja pa jih je Moody's popravil v negativne. Pandorina skrinjica se je odprla, težave hrvaškega Agrokorja so pljusnile tudi v Slovenijo, kjer je hrvaški gigant, ki ima približno 60.000 zaposlenih v vsej skupini, lastnik največjega trgovca Mercatorja.

Lastniška premetavanja v Mercatorju

V največjem slovenskem trgovcu je včeraj prišlo do pomembnih lastniških sprememb. Nizozemska družba Agrokor Investments B. V. v lasti Todorića je Agrokorju prodala 10-odstotni delež Mercatorja, vreden približno 40 milijonov evrov. S tem se je delež Agrokorja v Mercatorju zvišal z 59,47 na 69,57 odstotka, obenem pa se je delež Agrokorja Investments B. V. znižal z 28,64 na 18,53 odstotka. Ta posel naj bi bil izveden na zahtevo ruske Sberbank v lasti tamkajšnje centralne banke. Po poročanju hrvaških medijev je Sberbank Agrokorju odobrila dodatnih 300 milijonov evrov posojil, v zameno pa pridobila zastavno pravico na delu Mercatorja. Ruskima Sberbank in VTB Bank, prav tako v državni lasti, Agrokor skupaj dolguje 1,3 milijarde evrov. Sberbank vodi finančno prestrukturiranje, v katerem je Agrokor angažiral mednarodno svetovalno družbo Alvarez & Marsal. Ta je leta 2013 sodelovala pri sanaciji Cimosa, med drugim je vodila forenzično revizijo avstrijskega Hypa.

Reševanje Agrokorja bo potekalo s pretvorbo dolgov v lastniški kapital, meni eden od bankirjev, ki je želel ostati neimenovan. Težko se bo izogniti tudi odpisom. Spopad za premoženje po čim bolj ugodnih cenah lahko pričakujemo med Rusi in Američani. Med Sberbank in VTB na eni strani in različnimi ameriškimi skladi, financerji Agrokorja, na drugi strani. Za obe strani naj bi bil po mnenju našega sogovornika Agrokor zanimiv tudi s strateškega vidika. S svojo razvejeno mrežo okoli dva tisoč prodajaln in več kot tisoč kioskov Agrokor v poletnih mesecih oskrbuje milijone turistov na hrvaški obali. Hkrati je lastnik uglednih proizvajalcev hrane in pijače, kot so Jamnica, Ledo, Zvijezda, Pik Vrbovac, Belje, Sarajevski kiseljak… Na lestvici 500 največjih podjetij srednje Evrope družbe Deloitte se je Agrokor lani uvrstil na 11. mesto, konsolidirani prihodki leta 2015 pa so znašali skoraj 50 milijard kun oziroma okoli 6,7 milijarde evrov.

Kolikšen lastniški delež bi Ivica Todorić lahko obdržal v Agrokorju, ni natančno znano. Najverjetneje pa se bo moral umakniti tudi z mesta predsednika uprave. Tudi Bloomberg je poročal, da bo moral Todorič upravljanje prepusti Sberbank. Pri slednji naj bi bili po pojasnilih dobrega poznavalca razmer od začetku sodelovanja z Agrokorjem prepričani, da vlagajo v perspektivno družbo.

Med možnimi rešitvami za gašenje požara se omenja hitra prodaja dela premoženja, med drugim, da bi Jamnico prevzela Coca-Cola, največjo hrvaško trgovsko verigo Konzum pa britanski Tesco.

Dobavitelji in davki poplačani

S finančno injekcijo naj bi se stanje stabiliziralo. Sklepati pa je mogoče, da je bilo razen plačila dela obveznosti do dobaviteljev najeto posojilo namenjeno tudi poplačilu davkov državi. Iz Agrokorja so namreč včeraj sporočili, da imajo vse davke poravnane. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je konec lanskega septembra Agrokor dobaviteljem dolgoval več kot dve milijardi evrov. Po poročanju hrvaške televizija N1, ki je pred dnevi razkrila, da se je Todorić skrivoma sestal z vrhom hrvaške vlade s premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu, na sestanku pa je bilo sporočeno, da država ne bo reševala Todorića, naj bi Sberbank Agrokorjeve dolgove dobaviteljem plačeval neposredno. V Agrokorju so to včeraj popoldne zanikali. Prav dobavitelji, ki jim Agrokor pogosto plačuje kar s Konzumovi boni, kar na neki način v sosednji državi predstavlja paramonetarni sistem, bi lahko v vsej zgodbi z nezavarovanimi terjatvami potegnili najkrajši konec.

Finančne obveznosti po javno dostopnih uradnih podatkih znašajo okoli 3,5 milijarde evrov, večji del pa jih zapade v plačilo prihodnje leto. Takrat bodo zapadle v plačilo PIK-obveznice, s katerimi je Agrokor financiral prevzem Mercatorja. V preteklem tednu se je njihova vrednost spustila od prvotnih skoraj pol milijarde evrov na dobrih sto milijonov evrov.