Projekt drugi tir, ki je ocenjen na vrednost od 1,16 do 1,46 milijarde evrov z vključenim DDV, je eden največjih projektov v zgodovini države. Drugi tir med Divačo in Koprom bo predvidoma zgrajen do leta 2025. Pri snovanju osnutka predloga zakona o drugem tiru, ki temelji na javno-javnem partnerstvu, konec meseca pa ga bo že obravnavala vlada, je sodeloval tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat.
Pogodbo z Inštitutom za javno upravo, ki ga vodi Pirnat, je sklenila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo kot organ v sestavi ministrstva. Ta je namreč pristojna za izvajanje investicije drugega tira. Vrednost pogodbe znaša 23.790 evrov z vključenim DDV, sklenjena pa je bila po postopku zbiranja ponudb v skladu z zakonom o javnem naročanju.
Pirnat: Zakon smo pripravljali od novembra lani
Rajko Pirnat je na vprašanje, ali so ga z infrastrukturnega ministrstva povabili k sodelovanju ali se je prijavil na javni razpis, odgovoril, da je pri tem šlo za naročilo male vrednosti. »Pri pripravi zakona smo sodelovali s široko delovno skupino. Naravna dela je namreč takšna, da je treba interaktivno sodelovati. Seveda je bila moja naloga tudi oblikovanje osnutka členov zakona,« je dejal Pirnat. O tem, koliko časa so pripravljali zakonodajo, je povedal, da je delo vključevalo tudi analizo modelov, zato so zakonodajo snovali od lanskega novembra.
Na vprašanje, zakaj so pripravo zakona prepustili zunanjemu izvajalcu in zakaj se tega niso lotili strokovnjaki znotraj ministrstva, so na infrastrukturnem ministrstvu odgovorili, da je pravna ureditev projekta gradnje drugega tira izjemno zahtevna naloga. »Gre za model, pri katerem je bilo treba iskati rešitve, ki bodo v največjem možnem interesu države in ki bodo tudi skladne z evropskim pravnim redom. Čeprav zakon nastaja na ministrstvu za infrastrukturo, pa vsebina, ki jo ureja, presega področje našega resorja. Pri tem gre za področje koncesij, preučevali smo tudi statistično obravnavo investicij, obravnavali področje določenih javnih dajatev itd. Poleg tega gre za dolgoročen projekt z visokim finančnim vložkom,« še zatrjujejo na ministrstvu Petra Gašperšiča.
Sodelovali tudi strokovnjaki iz Slovenskih železnic
Pri pripravi zakona so sodelovali člani medresorske delovne skupine za drugi tir in strokovni sodelavci vladne službe za zakonodajo, direktorata za proračun in Slovenskih železnic. »Kot zunanji strokovnjak je sodeloval Inštitut za javno upravo, ki ga vodi profesor Rajko Pirnat, ugledni strokovnjak z izkušnjami in znanjem s področja koncesij in drugih javno-zasebnih oziroma javno-javnih partnerstev. Pri tem projektu je oblikoval pravni model za javno-javno partnerstvo, ki zadošča zastavljenim izhodiščem, kot so morebitno sodelovanje zalednih držav, čim manjša možna obremenitev slovenskih davkoplačevalcev, varovanje interesov države, usklajenost s pravnim redom EU. Za ta model je pripravil predlog zakonskih rešitev,« še dodajajo na ministrstvu.
Že v preteklosti so zakone pisali zunanji strokovnjaki
Spomnimo, da ne gre za prvi primer, ko je resorno ministrstvo pri pripravi zakonodaje najemalo zunanje strokovnjake. Tako je na primer pri snovanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja sodeloval profesor na ljubljanski pravni fakulteti Senko Pličanič. Leta 2004 je takratni minister za informacijsko družbo Pavel Gantar Pličaniču zaupal pripravo omenjenega zakona. Pličanič je bil takrat namestnik direktorja Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Pogodba v višini 37.556 evrov pa je bila podpisana leto dni po uveljavitvi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Profesor Senko Pličanič je sicer pozneje postal minister za pravosodje in javno upravo. Na omenjeno nepravilnost pri oddajanju javnih naročil zunanjim strokovnjakom so naleteli državni revizorji, ko so revidirali državni proračun za leto 2004.
Manja Pušnik
