Evidence živil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO), v Sloveniji ni. To so v teh dneh ugotovili tudi predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki so seznam tovrstnih prehrambnih izdelkov želeli predstaviti javnosti, a ga niti na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin niti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje niso dobili. »Žal smo ugotovili, da v Sloveniji nimamo nikakršnega nadzora nad deklaracijami, obstoječi predpisi pa ne ščitijo potrošnikov in jih ne varujejo pred nakupom živil, 'obogatenih' z GSO,« so ocenili v AAG. Na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se branijo, da evropska zakonodaja vodenja evidence oziroma pozitivnega seznama živil, ki vsebujejo oznako »gensko proizveden«, ne zahteva.
Uporabljamo gensko spremenjeno sojo, koruzo pa le v sledeh
Hkrati ne zanikajo, da bi takšna evidenca potrošnikom omogočila boljši pregled nad prehrambnimi izdelki iz GSO na trgu. Glede nadzora pa so pojasnili, da uprava za varno hrano izvaja redne letne preglede prisotnosti GSO v živilih in krmi in je recimo lani pregledala 43 vzorcev živil in 29 vzorcev krme. Pri tem so inšpektorji vzorčili predvsem proizvode, ki vsebujejo sojo, koruzo, oljno ogrščico in riž, za katere obstaja verjetnost, da so gensko spremenjeni.
»V letnih monitoringih v obdobju 2013–2016 so bili vsi vzorci živil skladni z zakonodajo in niso vsebovali GSO. Le v majhnem odstotku pregledanih vzorcev smo našli sledi dovoljene gensko spremenjene soje, ki je je bilo manj kot 0,1 odstotka in zato njeno označevanje ni bilo potrebno,« so pojasnili v upravi. Dodali so, da po rezultatih rednih letnih pregledov v Sloveniji uporabljamo samo tropine iz dovoljene gensko spremenjene soje kot beljakovinsko sestavino v krmnih mešanicah, občasno pa se zgolj v sledeh v krmi pojavlja še dovoljena gensko spremenjena koruza. »Rezultati pregledov kažejo, da proizvajalci uporabo gensko spremenjenih sestavin ustrezno označujejo, kar daje kupcem možnost izbire,« so še sporočili inšpektorji.
Gojenje GSO v Sloveniji prepovedano
Z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjene(ga) (ime organizma)« je v Sloveniji tako kot v drugih državah članicah EU obvezno označiti vse izdelke, ki so jim proizvajalci namerno dodali GSO. Kadar takšni organizmi v izdelku končajo nenamerno – po naključju ali zaradi tehnične neizogibnosti, pa morajo iste oznake nositi le proizvodi, ki vsebujejo več kot 0,9 odstotka GSO. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti, kakor tudi ne s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov fermentiranih izdelkov, kot so jogurti in siri.
V vsakem primeru so lahko v živilih in krmi na evropskem trgu in v Sloveniji prisotni le dovoljeni gensko spremenjeni organizmi. To so soja, koruza, oljna ogrščica in sladkorna pesa, od katerih proizvajalci v živilih najpogosteje uporabljajo prve tri.
Sama pridelava gensko spremenjenih rastlin pa je v Sloveniji prepovedana, medtem ko EU dopušča gojenje gensko spremenjene koruze podjetja Monsanto. Največ te pridelajo v Španiji, gojijo pa jo še na Portugalskem, Češkem, Slovaškem in v Romuniji.
