V novembru 2015 je predsednik OZS Branko Meh podvomil o dodani vrednosti doseženega in napisal poseben sklep, ki se glasi, citiram: »Kolegij predsednika odloča, da naj odbor za znanost in tehnologijo pri OZS za decembrsko sejo upravnega odbora OZS, ki je planirana za 22. december 2015, pripravi poročilo o svojem delu. V poročilu naj bo navedeno, katere dosežke je odbor za znanost in tehnologijo pri OZS doprinesel članom OZS, katere aktivnosti izvaja za dobrobit članov OZS, koliko novih tehnologij je bilo vpeljanih v delavnice (v katere obrtne delavnice in katere tehnologije) in kolikšna je dodana vrednost doseženega.«

Navedeni sklep je bil neke vrste nezaupnica našemu desetletnemu delu. Absurd v sklepu je bil zahtevek, da naj poročamo o svojem delu, čeprav smo to ažurno počeli vsak mesec. Vsi dogodki so bili celovito dokumentirani. Zahteva, da naj navedemo, kakšne tehnologije obrtniki že uporabljajo, in to konkretno, katere obrtne delavnice, in kakšna je dodana vrednost doseženega, pa je bila seveda nerealna. OZS namreč ne vodi evidenc, kakšne tehnologije uporablja kateri obrtnik, nima niti natančnih podatkov, katere dejavnosti vse se izvajajo v obratovalnicah, ampak ima le podatke, kakšno dejavnost je kdo registriral.

Ima pa natančno evidenco o tem, kdo ni plačal članarine. Odbor za znanost in tehnologijo, ki sem ga ustanovil v OZS in ga vodil več kot deset let, je po prejetem sklepu presodil, da je treba to nestimulativno okolje zapustiti. Danes pa ugotavljam, da obrtniki in podjetniki zelo pogrešajo posebne strokovne dogodke, še zlasti nekoč uspešne tehnološke in nanotehnološke dneve. Presenečen ugotavljam, da je OZS ob našem odhodu februarja 2016 povsem prekinila sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Kemijskim inštitutom in številnimi drugimi. Ostal je le simbolični stik z Institutom Jožefa Stefana, v upanju, da bo zadnja ekskurzija (bila je v januarju 2017), ki jo je organiziral Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožefa Stefana, prinesla kakšno korist obrtnikom na področju prenosa aktualnih tehnologij.

Opustitev nekoč uspešnega sodelovanja OZS z mnogimi razvojno-raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami se je že lani izrazito opazila tudi na sejmu MOS, na katerem se je večina ustanov predstavila brez OZS v okviru projekta Stičišča znanosti in gospodarstva kot projekta ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vodenje projekta mi je bilo zaupano kot dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo RS. Prekinitev sodelovanja se odraža tudi v neodzivnosti OZS glede izvajanja SPS ter vključevanja v SRIP (podpora strateškim razvojnim inovacijskim partnerstvom), v Industrijo 4.0 in v nerazumevanju nujnosti digitalizacije proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Na zadnji seji Sveta za znanost in tehnologijo RS ter Sveta za visoko šolstvo (v februarju 2017) sem kot član ožje delovne skupine za pripravo izhodišč novega zakona o razvojno-raziskovalni dejavnosti lahko ugotovil, kaj zdaj zamuja OZS. V letu 2016 sem za uspešno povezovanje gospodarstva in znanosti prejel posebno priznanje Univerze v Mariboru, Instituta Jožefa Stefana, Kemijskega inštituta v Ljubljani in Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko. Zelo mi je žal, da je OZS prekinila koristno in nekoč zelo uspešno sodelovanje, upam, da se bodo zgodile pozitivne spremembe, če ne prej, pa ob poteku mandata temu vodstvu.

Janez Škrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo RS