Glas za mnogoženstvo

V iraško nacijo so bile poleg nedolžne krvi vložene milijarde in milijarde dolarjev, tako ameriških kot evropskih, potem pa se ob dnevu žena oglasi poslanka Džamaila Al Ebeidi in izjavi: »Ko se zahvaljujemo (našim) moškim, ki prostovoljno praznujejo mednarodni dan žena…, bi morali poslanke spomniti na pozabljeno pravico, na poligamijo, zaradi katere smo trpinčile moške kljub rastočemu številu samskih žensk v letih in vdov, ki je že preseglo štiri milijone.« Da gre za žalitev žensk in spogledovanje z Islamsko državo, s katero so v vojni, so ji očitali kar poslanske kolegice in kolegi, toda Džamaila je prepričana, da lahko s spodbujanjem poligamije pravzaprav reši žensko čast in sodržavljanke obvaruje pred politično manipulacijo, saj so kot vdove, ločenke ali ostarele device odvisne od politikov, ki jih zlorabljajo v svojem mešetarjenju, še posebej v volilnem času. V Iraku z izjemo iraškega Kurdistana poligamija ni prepovedana, se pa spodbuja monogamnost, in to po mnenju Džamaile »na škodo naših sester«. Z zakonodajo, za katero zbira poslanske podpise, naj bi po novem moške spodbujali k mnogoženstvu s finančnimi ugodnostmi. Mnogoženstvo je bilo z zakonom iz leta 1959 do neke mere oteženo, saj je moral dovoljenje zanj dati sodnik, ki je ugotavljal, ali je mož finančno sposoben vzdrževati naslednjo ženo oziroma ali za to obstajajo upravičeni razlogi, med katerimi je bila na primer neplodnost prve žene. Iraške zagovornice pravic žensk ga že dolgo kritizirajo kot nazadnjaškega, veliko število vdov v vojnih letih pa je privedlo do ponovne rasti mnogoženstva, ki pa za Ebeidijevo očitno še ni zadostna.