Električna vzpenjača na Triglav?
V zagrebških »Novostih« priobčuje g. Milan Forkapić, upokojeni svetnik državne železnice, naslednji zanimivi članek, ki bo gotovo vzbudil v vseh naših planinskih krogih najživahnejši interes:
Gorenjska spada med najlepše predele naše domovine. Posečajo jo poleti in pozimi ne samo naši ljudje, marveč tudi veliko število inozemcev. Leži med tremi granicami v kotu med Avstrijo in Italijo. Dolina od Jesenic proti Trbižu z letovišči v Mojstrani, Kranjski gori in Planici je redka lepota planinskih krajev. (…)
Da našim turistom in prijateljem Alp olajšamo vspon na naš Triglav, sem skušal zainteresirati merodajne činitelje za zgraditev žične vzpenjače iz doline Vrat. Vzpenjača naj bi se zgradila po vzgledu Avstrije in Švice, ki sta doslej zgradili že več sličnih vzpenjač na svoje visoke gore. V zadnjem času je Avstrija zgradila
na Zugspitze na avstro-bavarski meji in na planino Rax blizu Dunaja
takšni žični železnici, ki so komodnim turistom vrlo ljube, ker jim za cenen denar omogočajo, da se brez opasnosti in naporov povzpejo na višavo in se navžijejo lepega razgleda. (…) V nadi, da mi bo uspelo prebresti finančne težkoče, sem prosil pristojna ministrstva
za podelitev predkoncesije
za zgraditev take žične vzpenjače na triglavsko visoko ravan blizu turističnega doma na Kredarici.
Ministrstvo za trgovino in industrijo se je v interesu propagande turizma v naši domovini živo zainteresiralo za ustvaritev projekta ter me podprlo z vsemi silami. Ministrstvo za javne zgradbe, nadalje vojni minister, in ministrstvo prometa ter večje turistovske organizacije so mi v vsakem pogledu šle na roko in sedaj ima mnogo nade, da bo triglavska vzpenjača v enem letu izročena javnemu prometu, ako ne nastopijo nepredvidene terenske in vremenske zapreke.
Pri graditvi se bo pred vsem upoštevalo, da z ničemur ne bo oškodovana sodobna krasota doline Vrat, ker se bo popravila cesta do Aljaževega doma in uredila za promet z avtoomnibusi. Pri vzponu preko severne stene, koder bo šla trasa, bodo postavljeni spretno maskirani betonski slopi za železno vrv, tako da niti bistro oko ne bo moglo razločiti od skal. Železniška postaja v kotlini za Aljaževim domom bo zgrajena v slogu okusnih planinskih zgradb, Aljažev dom pa se bo preuredil tako, da bo v njem lahko prenočevalo najmanj 100 turistov in bodo vsi tudi lahko dobili okusno hrano in dobro pijačo.
Vesel turist bo lahko dospel
v tri četrt ure z avtobusom iz Mojstrane do Aljaževega doma,
kjer se bo okrepčal z zakusko ali konjakom, nakar bo krenil do železniške vzpenjače ter pri tem vžival prekrasni razgled na kršne stene strmih visokih pečin na okrog in snežnih poljan triglavskega ledenika, na katerega ga bo v pol ure potegnila triglavska vspenjača. Z voznim listkom bo torej turist vstopil v udobno urejen vagon, v katerem bo prostora za 20 oseb, skupno s sprevodnikom, ki bo upravljal kočnico in vse priprave, ki bodo ščitile varnost vagona in potnikov. Spočetka se bo vagon premikal polahko, nato pa vedno hitreje, dokler ne bo po sigurni vožnji prispel do planinske stanice na visoki planoti kraj planinske koče na Kredarici.
Vzpenjača bo zgrajena
po sistemu Bleichert-Zuegg,
ki se po najboljših izkušnjah na vzpenjači istega sistema iz Merana na Haflingerboden uveljavlja skoro pri vseh takih novih zgradbah. Traso bo projektiral znani alpinist in graditelj žične železnice na Zugspitze ing. Ferdinand Kleiner s pomočjo naših znanih alpinistov, ki do vseh podrobnosti poznajo ves triglavski masiv. Lipska tvrdka Bleichert et Comp. bo izdelala tehnične priprave za žično konstrukcijo, pri tem pa bo morala od naših domačih podjetij prevzeti vse one naprave, ki se dajo izgotoviti v domovini. Za električno instalacijo bodo upoštevana nekatera inozemska podjetja, ki so se po prevratu naselila v naši državi in so pri nas protokolirana kot domača podjetja. Žične vrvi bodo po možnosti izdelane doma in istotako bo armirane betonske slope zgradila domača tvrdka Dubsky in drug. Žična železnica bo premostila daljavo približno 2500m v horicontali med postajo v kotlini Vrat in gorske stanice na Kredarici. Pri tem vzponu bo premagala razliko v višini 1400m na dolžini železnice kakih 3.000m. Po dosedanjem projektu bo potrebnih 6 nosilnih slopov iz armiranega betona, ki bodo nosili težke vrvi, na katerih se bo premikal vagon s potniki. Vrvi bodo druga od druge oddaljene 3 metre, a razun tega bodo obstojale tudi vrvi za vlačenje in spuščanje vagona. Počivale bodo na istih betonskih slopih, kakor glavna debela vrv. Betonski slopi bodo visoki povprečno 20m.
Nosilna vrv bo spiralno spletena iz 133 žic v premeru po 3.2mm. V to vrv bodo vpletene tudi bakrene žice, ki bodo v glavnem služile za telefon med zgornjo in spodnjo stanico. Nosilna sigurnost take vrvi je proračunjena na 176.000kg, od katerih je za varnost potnikov potrebnih samo 44.000kg. (…)
Slovenski narod, 15. marca 1927
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
