Pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču je včeraj skozi vladno proceduro uspelo spraviti obsežno novelo zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ta bi morala biti v vladi potrjena že prejšnji teden, saj je bila pred tem že koalicijsko usklajena, vendar je nato ročno zavoro potegnila notranja ministrica. Včeraj se je po naših informacijah pri glasovanju vzdržala, vlada je novelo ZKP potrdila, Klemenčič pa je po seji povedal, da se zaveda, da »bo njena dejanska implementacija izziv«.
IMSI-lovilec da, »trojanec« ne
Pri tem je imel bržkone v mislih predvsem postopno ukinitev sodne preiskave, ki v prvem predvidenem koraku omogoča, da policisti in tožilci zaslišijo osumljence in priče že v predkazenskem postopku, zaslišanje pa ima tudi dokazno vrednost na kasnejšem sojenju. Za nameček lahko osumljenca denimo zaslišijo tudi brez odvetnika, vendar je treba zaslišanje nujno slikovno in zvokovno posneti.
Ta rešitev je naletela na več pomislekov policije, tožilstva in odvetnikov, vendar pa je Klemenčič napovedal, da bo pri njej vztrajal. Imel naj bi tudi podporo predsednika vlade, končno besedo pa bodo imeli poslanci.
Novela ZKP prav tako prinaša status kvalificiranih ovaditeljev, kar pomeni, da bodo nekatere institucije (denimo računsko sodišče, inšpekcijske službe, carina in drugi) lahko od tožilcev, ki bodo zavrgli njihovo ovadbo, terjale dodatna pojasnila. Zadnjo besedo bo še vedno imel tožilec, vendar pa bo dolžan svojo odločitev natančno argumentirati.
Na pravosodnem ministrstvu računajo, da bodo rešitve iz novele v praksi prispevale tudi k lažjemu vročanju sodnih pisanj, manj dolgotrajnemu branju listinskih dokazov na sojenjih, več neposrednim obtožnicam, več pravicam žrtev in manj izogibanja sodnih obravnav. Policisti končno dobivajo tudi zakon o uporabi lovilca IMSI številk mobilnih telefonov, medtem ko pravosodno ministrstvo policiji ni prisluhnilo, da potrebuje tudi možnost nameščanja »trojancev« v elektronske naprave. Z njimi bi namreč lahko spremljali tudi komunikacijo v programih, ki omogočajo šifriranje podatkov, česar danes ne morejo.
Za več dela v splošno korist
Manj razvpit, vendar prav tako pomemben zakonski predlog, zakon o probaciji je včeraj prav tako prišel skozi vlado.
Gre za zakon, ki omogoča delovanje službe za probacijo, ki naj bi v svoji popolni obliki kot uprava za probacijo zaživela aprila 2018. Ukvarjala se bo z dodeljevanjem in nadziranjem dela v splošno korist obsojenim na nizke kazni, z nadzorom pogojnih kazni z varstvenim nadzorstvom, pogojnimi odpusti iz zapora in podobno. Slovenija je namreč trenutno edina država v Evropi, ki tovrstnih storitev nima združenih v eni službi, temveč se morajo z njimi ukvarjati centri za socialno delo, sodišča, policija, tožilca in zaporske ustanove. Po drugi strani pa je v Sloveniji kar 55 odstotkov zapornikov obsojenih na manj kot dve leti zapora in prav ti obsojenci bi lahko svoje kazni (pogosteje) služili z delom v splošno korist. Za kratke zaporne kazni namreč velja, da naredijo nesorazmerno več škode kot koristi tako obsojencem kot njihovim svojcem in družbi nasploh.
