Zagotovo pa ni pozdravil slovenskih kleronacifašistov, ki so se od leta 1941 do 1945 borili skupaj z italijanskim fašističnim in nemškim nacističnim okupatorjem, ki sta hotela slovenski narod okupirati in nato uničiti. Ker sem aktiven član ZZB NOB, dobro poznam tudi klimo v organizacijah ZZB in med večino slovenskega ljudstva, saj vemo, da je z NOB ali v njem sodelovalo kar 87 odstotkov slovenskih družin oziroma vsaj en član družine. Torej je večina slovenskega naroda, skupaj s člani ZZB za vrednote NOB, izrazito nenaklonjena postavitvi spomenika. Zagotovo pa se članstvo – 41.790 konec leta 2016, kar ni zanemarljiva številka – ne bo sprijaznilo z nameravano zlorabo pesnikovega sporočila, ki je izrazito osebno in bo zdaj izrabljeno tudi za celjenje ran tistih, ki bi radi rehabilitirali sodelovanje slovenskih kleronacifašistov z italijanskimi in nemškimi okupatorji. Njihovi zagovorniki danes govorijo o 5400 spomenikih krvave revolucije, jih razbijajo in uničujejo ta obeležja. Po čigavem ukazu?

Pozivam vlado Republike Slovenije, predsednika vlade in predsednika Republike Slovenije, da vsak v okviru svojih pristojnosti preprečijo postavljanje spomenikov italijanskim fašističnim okupatorjem in nemškim nacističnim okupatorjem. Naj si preberejo nürnberške prepovedi slavljenja fašizma in nacizma. Zgled pa naj jim bosta Italija in Nemčija, kjer jim na pamet ne pride, da bi postavili spomenike fašistom oziroma nacistom, ki so med drugo svetovno vojno pobili desetine milijonov ljudi.

Ali res mislite, da se sprava dela na tak način, da bo ta betonska gmota pomirila te strasti? Ne bo jih, samo najboljši zdravnik čas jih bo. Zato ne razmišljajte ne o spomeniku ne o napisu revolucionarnega pesnika na spomeniku, s katerim bi potrdili, da se strinjamo s to dvoličnostjo. Zakon »zapoveduje« – kot se izražajo neiskreni pristaši sprave – postavitev spomenika vsem žrtvam vojn, ne pa tudi, kaj bo na njem pisalo. Ta spomenik naj bo brez napisa in kot tak spomenik največji človeški neumnosti, vojni.

Turistom, ki se bodo čudili, čemu ta betonska gmota, pa bodo prijazni Ljubljančani radi razložili, zakaj je Ljubljana mesto heroj in zakaj so mnogi Slovenci dali svoje življenje.

Srečko Knafelc, Krvava Peč