Imenovanje za člana sveta omenjene agencije je namreč pogojeno z zakonsko zahtevo, da je strokovnjak z izkušnjami s področja dela agencije, torej strokovnjak s področja dela Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Torej strokovnjak s področja nadzora letalske varnosti (na primer letalski nadzornik) ali strokovnjak, ki je vešč priprave letalskih predpisov in drugih letalskih regulativnih aktov in je v svoji dosedanji karieri uradnika vsaj kakšnega že pripravljal, ali oseba, ki je odgovorna za spremljanje skladnosti pri organizaciji, ki opravlja letalsko dejavnost.

Po mojem vedenju in mnenju nima nobene od zahtevanih izkušenj s področja dela te agencije, pa je že drugič postal celo predsednik njenega sveta. To se dogaja v času vlade stranke SMC, ki se ji je, med drugim, med temeljnimi vodili njenega delovanja za zagotavljanje države blaginje zapisalo: »Pravna država, odgovornost do sebe, sočloveka in okolja, pravičnost in etični standardi.« Ob glasovanju za njegovo imenovanje se dogaja še farsa z odrekanjem podpore, ki jo je predstavila vodja poslanske skupine SMC. Stranka (njeno ministrstvo) je sama kandidirala Žmavca, nato mu sama ni dala podpore za imenovanje?

Dogajanje ob aktualnem kandidiranju dveh članov za nadzorni svet SDH je sicer značilno za izbiro in imenovanje članov nadzornih svetov v tako imenovanih državnih podjetjih, kot tudi direktorjev različnih direktoratov po ministrstvih, v organih v sestavi ministrstev in v javnih agencijah. Ministrica za finance, ki si je te procese pobliže ogledala že kot uradnica na ministrstvu za finance, se ne more sklicevati na neke komisije. Če pa že, bi se kot ministrica za finance morala vprašati, kdo ji pravzaprav izbira kadre, ki bodo nadzorovali upravljalca državnega premoženja enormne vrednosti, ki je po Ustavi RS namenjeno za financiranje nalog države.

Reference članov strokovne komisije za pripravo predloga kandidatov za člane nadzornega sveta SDH si lahko tudi sama ogleda na svetovnem medmrežju. Če si ministrica za finance misli, da so dr. P. Kraljič, dr. D. Purg in mag. A. Nagode osebe z ustreznimi referencami za izbiranje članov nadzornih svetov (ki so po primarni izobrazbi metalurg, politologinja in politolog), potem res ne vem, kam država in državljani gremo. Tudi če bi ji Žmavca in Puljića predlagali predsednik vlade, predsednik državnega zbora in predsednik republike, odgovornost za njuno predlaganje ostane na njenih ramenih in ramenih predsednika vlade. Se res ne da sestaviti in javno objaviti trajnega seznama kandidatov za mesta nadzornikov podjetij v državni lasti, ki bo preverljiv (vključeni bi bili podatki o izobrazbi in delovnih izkušnjah) in bodo na njem osebe vredne zaupanja državljanov, z njega pa bi ministri lahko predlagali kandidate za nadzornike? Bil bi zadosten začetek.

Dolga leta sem delal v državni upravi. Vem, kako deluje sistem, da prijatelji in »pravi« ljudje pridejo na vodilna mesta. Opazoval sem celo »brezmadežno« imenovanje kandidata za vodstveno delovno mesto, ko, kot izhaja iz zapisnika pristojnega organa, ga nihče ni predlagal, predlagal se ni niti sam, zahtevanih pogojev se ni preverjalo, člani izbirne komisije organa pa so sklenili, da izpolnjuje vse pogoje za imenovanje. Vem tudi, kako se »na kožo« pišejo predpisi, po naročilu nadrejenih sem jih pisal tudi sam.

Mislim, da bo ta naš ubogi sistem živel tako dolgo, dokler bodo državno premoženje upravljale osebe, o katerih smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani, da ne vedo, kako država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih nalog, niti katere so njene naloge, na položajna delovna mesta kariernih uradnikov (generalnih direktorjev, direktorjev organov v sestavi in javnih agencij) pa bodo imenovane osebe, ki nimajo niti ene ure delovnih izkušenj v sistemu upravnih nalog in upravnega vodenja. To je slika slovenske državne uprave, ki so si jo politične stranke v celoti podredile, nesposobni vodje in kadrovske službe, ki so sami rezultat negativne selekcije, pa vanjo zaposlujejo večinoma nesposobne, neizobražene in nestrokovne osebe, ki prav tako ne vedo, kateri so temelji moči države, njene blaginje in tudi revščine.

Če pa so gospo ministrico za finance v to zadnjo izbiro dveh kandidatov za člana nadzornega sveta SDH prisilili, bi morala to javno povedati. Verjamem, da bi bila javnost, vključno z mediji, na njeni strani.

Jožef Slana, Ljubljana