Čeravno je bil obisk gorskega zdravnika pred Mercatorjevim šišenskim nakupovališčem najavljen ob 16.30, so bile prve klopce v zasenčenem ozadju na koncu parkirišča zasedene že ob 14. uri. Starejše gospe, ki jim je tudi prvo sonce že nadležno. »Serijo gledam redno. Ga pa ne bi zamenjala za svojega zdravnika, ker k njemu v zdravstveni dom Moste hodim že 40 let in sem z njim zelo zadovoljna,« pove gospa Leopoldina, upokojenka iz Šiške. Medtem ko se je njena prijateljica Milka primerjave med Gruberjem in svojim dejanskim zdravniškim servisom vzdržala: »Ne da se primerjati. Prišel mi je v srce. Fejst dec.«
Pogovorili smo se še z eno upokojenko iz ozadja, z gospo Karolino iz bližnjega Šentvida. Že na prvi pogled ne naivna starejša državljanka, ki se premika s pomočjo bergel, je omenila prijaznost. »Da, njegova prijaznost do ljudi je nerealna. In po tem ga lahko primerjam z Esmeraldo, ki sem jo prav tako gledala. Prijaznost pritegne. V resničnem življenju ljudje nismo tako prijazni drug do drugega. Ne zdravniki ne ljudje nasploh. Res je, da tujci, kadar pridejo k nam, omenjajo, da smo Slovenci do njih prijazni, vendar pa je to turizem. Drug do drugega to nikakor nismo, medtem ko Martin Gruber do svojih bolnikov in okolice je.«
Primerna za učenje nemščine
Oder na parkirišču je bil postavljen na vzhodno stran, morebitni pogled na Kamniške Alpe v ozadju sta zakrivali stavba hipermarketa in pano s fotografijo hiše v tirolskem gorovju Kaiser, kjer se serija Gorski zdravnik dogaja. »Narava v seriji je prelepa. In okolica je urejena. Vidi se, da so pridni,« je svoje vtise o nadaljevanki, ki jo gleda predvsem zavoljo tega, ker je všeč njeni desetletni hčeri, navrgla mlajša mati Blanka. No ja, dejansko ni Blanka, je pa prosila, da jo poimenujemo tako. V vsakem primeru je nadaljevala takole: »Serija je dinamična, kot kak Komisar Rex nekoč. Zdi se mi koristno, ker se hči lahko uči nemško, prav tako so razdelani določeni najstniški problemi, kar se mi prav tako zdi koristno. Torej ni nič narobe, če jo gleda.« V sektorju »pomembnih oseb« je bilo opaziti tudi uglednejše državljanke, ki so morale sprožiti zveze, da so svojim potomcem omogočile selfije z zdravnikom.
Na Pop TV, kjer so ob nadaljevanju snemanja in predvajanja serije obisk Sigla organizirali, pri izbiri glasbenikov niso preveč filozofirali. Na odru je z narodno-zabavnimi polkami občinstvo ogrevala zasedba Saša Avsenika, vnuka Slavka Avsenika, nemara najslavnejšega Slovenca v Avstriji, Nemčiji in kakopak na Tirolskem. Da je odraščal ob njih, je potem povedal tudi Sigl.
Pa še na Šmarno goro
Dogodek je povezoval Peter Poles, ki je hotel odpeti komad Franca Koširja o plešavosti, vendar ga ansambel ni znal. Vsaj mlajši Avsenik je tako rekel. In ko je Sigl prišel na oder, Poles pretežno ni iskal pomoči prevajalke. Sploh je dajal vtis, da uživa v javni rabi nemščine. Uživaško pretirano grleno je izgovarjal nemške besede, da so črke r rezale v sončno pomladno popoldne, Sigl pa ni pokazal, da bi mu karikiranje zameril. Svojemu gostu je pokazal fotografijo predsednika Boruta Pahorja, modrooki igralec pa je dal vedeti, da so ga poptevejcevci seznanili s tem, da se je Pahorja oprijel vzdevek Mr. Instagram. Kar je bilo nemara podobno, kot če otrok pred nepoklicanimi nehote pove manjšo družinsko skrivnosti.
Približno 2000 ljudi (prostora je bilo še za enkrat toliko življa) je sprejelo Sigla. Kdo se utegne danes povzpeti tudi na Šmarno goro, saj je Sigl najavil, da jo bo osvojil. Med drugim je vendarle pustil vtis, da je čez zimo nabral kakšen kilogramček preveč. »Morda pa res,« je temu vtisu pritrdila najstnica, ki se ji je uspelo prebiti do njega in dobiti selfie. Njena vrstnica je delovala bolj žalostno. »Sploh ne vem, kdo je on. Babica me je poslala, da ji prinesem podpis, a mi še ni uspelo.«
