Za manjšo porabo energije in manjše izpuste toplogrednih plinov si prizadeva tudi vlada, zato načrtuje veliko prenovo stavb v državni lasti. S tem želi tudi spodbuditi še vedno ohromljeno gradbeništvo. Večstanovanjske soseske, zgrajene pred letom 1985, v katerih živi skoraj polovica prebivalstva, niso bile načrtovane energetsko učinkovito, še manj pomembno pa je bilo vprašanje, koliko bo življenje v njih stalo etažne lastnike. Te stavbe so dotrajane, drage za vzdrževanje in potrebne prenove.
»Takih stavb je v Sloveniji približno 8.000 in večina še ni obnovljena,« ugotavlja generalni direktor SPL Franc Props. Po izkušnjah najstarejšega in največjega upravnika večstanovanjskih stavb v državi se lastniki najpogosteje odločajo za toplotno izolacijo fasade, učinki obnove pa so še boljši, kadar hkrati zamenjajo še stavbno pohištvo, toplotno zaščitijo ostrešje, izolirajo kletno ploščo in posodobijo ali zamenjajo ogrevalne sisteme in energente. Naložba v celovito energetsko prenovo namreč prinaša najboljše in najhitrejše rezultate.
Načrt sanacije
Pri tem ni pomemben le denar, nujno je predvsem dobro načrtovanje prenove, saj prvi koraki narekujejo vse nadaljnje. Po odločitvi večine v hišnem svetu, kaj in kako bodo prenavljali, sledi projekt prenove. »Objekt običajno najbolje pozna upravnik. Našemu podjetju zaupa kar 38.000 lastnikov in uporabnikov stavb, ki jih k energetski prenovi spodbujamo in jim ob odločitvi zanjo z izdelanim naborom ukrepov stojimo ob strani. Celovita energetska prenova večstanovanjske stavbe je namreč zahteven projekt, ki zahteva zanesljivega in preverjenega izvajalca. Strankam pomagamo pri izbiri, jim svetujemo, zagotavljamo tehnično svetovanje in tehnično dokumentacijo, pomagamo pri zbiranju ponudb, sodelujemo pri odločitvi lastnikov za najugodnejšega ponudnika, pri sklepanju pogodb, zagotavljamo nadzor nad izvedbo del, prevzem del in spremljamo odpravo napak v času garancijske dobe. Vse to je naloga dobrega gospodarja, kar mora upravnik biti. Ker je pri nas zakonodaja tudi na tem področju neurejena in je lahko upravnik skoraj kdorkoli, so navedeni ukrepi, čeprav nujni, na slovenskem trgu upravljanja nepremičnin bolj izjema kot pravilo. Zato lastnike stanovanj opozarjamo, naj bodo previdni, komu zaupajo upravljanje premoženja,« pravi Props. Energetska prenova je namreč dolgoročna naložba, ki prinaša prihranke, toda začetna naložba, odvisna sicer od obsega del, je navadno velika.
Finančna konstrukcija
Naložba v energetsko prenovo je za mnoge etažne lastnike precejšnja težava, saj sredstva v rezervnem skladu za temeljito prenovo po navadi ne zadostujejo. Stanovalci si lahko pomagajo s posojili in nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Socialno ogroženim Eko sklad zagotavlja tudi 100-odstotno subvencijo. Podjetje SPL je, kot pojasnjuje generalni direktor, stopilo korak dlje: »Lastnikom stanovanj, ki jih pogosto skrbi, kako bodo zbrali dovolj denarja, gremo naproti. Pri bankah jim izposlujemo posojila z ugodnejšimi pogoji, za nekatere posameznike pa niti to ne zadostuje. Za zaprtje finančne konstrukcije lahko tem etažnim lastnikom pomagamo še z lastnimi sredstvi.«
Usklajeno do cilja
Kot primer dobre prakse, v katerem so vsi vpleteni z dobrim sodelovanjem energetsko prenovo uspešno pripeljali do konca, na SPL izpostavljajo obnovo večstanovanjske hiše v ljubljanskem naselju Polje, kjer so prenovili sistem kotlovnice in zamenjali energent: »Investicija je bila vredna 36.395 evrov, stanovalci so imeli v rezervnem skladu privarčevanih manj kot 6.000 evrov. Kot upravnik in dober gospodar smo se dejavno lotili načrtovanja sanacije in finančne konstrukcije. S prostovoljnimi prispevki etažnih lastnikov smo zbrali dodatnih 9.758 evrov, JP Energetika so stanovalci zaprosili za subvencijo in pridobili še 6.090 evrov, preostanek sredstev smo v SPL zagotovili iz lastnih sredstev. Etažnim lastnikom smo omogočili obročno odplačevanje za dobo 41 mesecev.« Etažni lastniki so s prenovo ogrevalnega sistema v naslednji kurilni sezoni v primerjavi s prejšnjima dvema prihranili 19.307 evrov ali 40 odstotkov stroškov.
Energetska obnova javnega sektorja
Ne le stanovanja v zasebni lasti, energetsko dotrajane so tudi stavbe v javnem sektorju. Kot je povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, namerava vlada v naslednjih letih prenoviti kar 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v javnem sektorju. Med drugim želi tudi s tem ukrepom prispevati k zmanjšanju porabe energije in do leta 2020 za 58 odstotkov zmanjšati emisije toplogrednih plinov. S predvidenim naborom različnih ukrepov energetske sanacije bi lahko izpeljali za 500 milijonov investicij. Velika finančna injekcija v še vedno ohromljeno slovensko gradbeništvo, ki se po poku nepremičninskega balona in propadu gradbenih baronov v času recesije počasi vendarle pobira, naj bi po napovedi prinesla 10.000 novih delovnih mest. hh
