Poslanska skupina Združene levice (ZL) je včeraj vlado pozvala, da zagotovi samozaposlenim denarno nadomestilo za bolniško odsotnost tudi za prvih 30 dni bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom. Pravica do nadomestila bi po njihovem predlogu pripadala vsem samozaposlenim, tako samostojnim podjetnikom kot tudi kmetom, rejnikom in enoosebnim družbam ter zasebnim zavodom, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, in sicer najpozneje od četrtega delovnega dne začasne zadržanosti od dela. Za četrti delovni dan so se po pojasnilih poslanca ZL Mihe Kordiša odločili zato, da vlada njihove pobude ne bi že vnaprej zavrnila z izgovorom, da spodbujajo izostajanje z dela.
Samozaposleni prisiljeni delati kljub bolezni
Kordiš meni, da je ob javni razpravi o novem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi se predvidoma uveljavil z začetkom leta 2019, »edinstvena priložnost, da vlada problem sistemsko in celovito reši in zagotovi primerljivo pravico do bolniškega nadomestila tudi vsem delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami in ki ob bolezni ne morejo računati na nadomeščanje s strani zaposlenih, družinskih članov ali tretjih oseb«.
Po veljavni zakonodaji so namreč samostojni podjetniki do bolniške odsotnosti in nadomestila dohodka za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni, ki znaša 80 odstotkov od osnove, upravičeni le, ko bolezen traja več kot 30 delovnih dni. Šele tedaj jim socialne prispevke in denarno nadomestilo za bolniško odsotnost krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprememb za samozaposlene sicer ne predvideva.
V ZL so prepričani, da je sedanja ureditev nepravična. »Samozaposleni prvih 30 dni bolezni ne morejo uveljavljati denarnega nadomestila, zato so kljub bolezni prisiljeni delati in plačevati prispevke za socialno varnost. Če prekinejo delo, izgubijo dohodek, lahko pa tudi naročnike,« opozarja Kordiš in ob tem dodaja, da veljavna ureditev ogroža njihovo zdravje in socialni položaj. Predlog ZL je po Kordiševih besedah še posebej namenjen ureditvi nadomestil za bolniško odsotnost za samozaposlene, ki so v takšen status prisiljeni. »Številni samozaposleni niso samostojni podjetniki, ampak proletarci v prikritih delovnih razmerjih. Zato je edino prav, da imajo dostop do enakih pravic kot preostali zaposleni,« pojasnjuje Kordiš.
Ministrstva ne vedo, kdo je za kaj pristojen
Ker pravico do bolniškega nadomestila urejata zakon o delovnih razmerjih in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, smo za mnenje o pobudi ZL povprašali tako ministrstvo za delo kot ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu za delo so nam povedali, da ministrica s predlogom ni seznanjena, pričakuje pa, da se bo to vprašanje uredilo v okviru zdravstvene zakonodaje. Na ministrstvu za zdravje pa so pojasnili, da zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ureja postopek in način povračila nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni šele takrat, ko postane za izplačevanje nadomestila pristojen ZZZS. Ker nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, krajše od 30 dni, ureja zakon o delovnih razmerjih, bi torej morali pobudo ZL urejati v tem zakonu, so povedali na zdravstvenem ministrstvu.
