Gospod Čerin sporoča, da komisija ni obravnavala »igrala« arhitekta Plečnika in ureditve tlaka v Čopovi ulici. Pismo gospoda Čerina izraža torej njegovo osebno mnenje.

Nič ni narobe z »igralom« v Eipprovi ulici, toda to ni spomenik arhitektu Plečniku, kot je zapisano ob igralu. Predlagava, da se odstrani napis in javnosti pojasni, da gre le za igralo v zabavo vsakemu, ki hoče iznakaziti profil obraza s klobukom na holadri.

O oblikovanju Eipprove ulice ne bova argumentirala, predlagava, da si gospod Čerin prebere članek arhitektke Ane Kučan, in svetujeva, da si sam ogleda strugo Gradaščice z mostu pri Ljubljanici. Opominjava, da se spodrsljaj postavitve kamnitih okruškov ne bi smel zgoditi projektantski organizaciji Kombinat, d. o. o, ki jih je MOL nato s precejšnjimi stroški morala nemudoma zamenjati z vidnimi cestnimi količki.

Prešernovi verzi naše državne himne, zaščiteni z ustavo, ne spadajo v tlak Čopove ulice. Ponosni smo na našo himno, ki edina v Evropi kliče po prijateljstvu med narodi in ne vzpodbuja nacionalizma. Verzi so posvečeni vsem narodom in ne Prešernu, ki jih je zapisal. Najbolj neposrečena, brezsmiselna in za lase privlečena razlaga je povezava teksta Zdravljice v tlaku Čopove ulice s Prešernovim spomenikom ob Tromostovju. Ne samo midva, temveč tudi številni občani so se pritoževali v sredstvih javnega obveščanja in v pismih oblastnikom. Zgodilo se ni nič. Ker gre za posmehovanje slovenski samostojnosti, seveda pričakujeva, da se tekst iz tlaka Čopove ulice čim prej izbriše in postavi tja, kamor spada: na piedestal ob preostalih simbolih naše državnosti – pred skupščino.

Milan Kovač, u. d. i. a. Peter Kerševan, u. d. i. a.