Okrog 120 ovc se je v staji na Sedmakovi kmetiji v Jurščah v okolici Pivke drenjalo ob mrvi, da bi dobile kaj za pod zob. Okoli njih se je motovililo šest psov, štirje tornjaki, srednjeazijska ovčarka ter mešanec med nemškim in srednjeazijskim ovčarjem. Živahna druščina vse dneve preživi skupaj. Ovce se pasejo na zaplati trave, ograjeni z električnim pastirjem, psi tekajo z njimi in jih imajo ves čas na očeh. Pazijo, da drobnice ne bi napadel volk, medved ali kakšna druga žival.
Brata Sedmak sta navdušena nad tornjaki
Lastnika kmetije Andrej in Aleš Sedmak pravita, da so tornjaki idealni za varovanje drobnice. »Zadnjih 10, 15 let, odkar imamo tornjake, nimamo pokolov zaradi volkov. Zaradi medveda pa zelo redko. Le če morda zmanjka elektrike v ogradi pašnika, kar se je enkrat zgodilo. Takrat je zaostala ena starejša ovca, ki jo je medved umoril, a to je osamljen primer,« je dejal Aleš Sedmak, brat Andrej pa ga je dopolnil, da so psi skorajda jamstvo za to, da na območju medveda in volka ne prihaja do pomorov ovc. »Če je dovolj psov na pašniku, volk ne bo prišel,« je dejal Andrej Sedmak. Drobnico naj bi čuvali vsaj trije psi, ki pa jih je treba primerno vzgajati.
Vzgoje psov sta se brata učila sama in pri tem naredila kar nekaj napak. A se iz njih tudi veliko naučila, tako da danes nista le rejca drobnice, ampak tudi tornjakov. Na tem področju sta se začela izobraževati, ko jima je oče zapustil kmetijo in z njo tudi tri tornjake. Sprva nista vedela niti, za kakšno pasmo gre, potem pa sta počasi ugotavljala, da je to odličen pastirski pes. Tornjak ves čas hodi z drobnico, skupaj z njo prehodi okoli 20 kilometrov na dan, in ni jurišnik, ampak premišljeno odganja volkove in medvede. »Volk je plezalec in pride skozi ograjo kljub elektriki. Če da glavo skozi ograjo, ga ne strese. Ko pride plenilec, je tornjakova naloga, da ga odžene z laježem. Zato je pomembno, da je ves čas ob čredi, kar je značilnost tornjaka,« je povedal Andrej Sedmak.
Tornjaki tudi sicer skrbijo, da imata zdravo čredo. Pravita, da lahko volk včasih naredi veliko škode že, če ovce le zganja, kar pa mu psi preprečujejo. »Ker pride do splavov in posledično do slabega prirastka. Če je prirastek slab, je več tudi bolezni,« je dejal Andrej Sedmak, ki meni, da kmet ne sme čakati na pomoč države, ampak si mora pomagati sam. Tornjake sta od malega vzgajala v pastirske pse. »Ta pes ima pastirski nagon. Če ga navadiš, da bo sledil ovcam, jim bo sledil.«
Zavod za gozdove bo sofinanciral nakup psov
Njuno delo s psi poznajo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije, zato so ju vključili v projekt Life DinAlp Bear, s katerim skušajo preprečevati škodo na drobnici. Brata Sedmak sta vzredila več tornjakov, ki jih zdaj odkupujejo tudi drugi rejci drobnice. Rejci se lahko prijavijo pri zavodu za gozdove, ta pa jim bo financiral dve tretjini stroškov za nakup psa, ki sicer stane 600 evrov. Tako skušajo spodbujati varovanje čred s kombinacijo električne ograje in pastirskih psov, pri čemer postaja vloga psov vse pomembnejša.
»V zadnjih desetletjih, ko se je stalež drobnice povečal, velike zveri pa so v številnih državah zavarovane, je bilo treba najti nov način za sobivanje. Ena od rešitev so pastirski psi, ki so se izkazali za zelo učinkovite. Tudi v Sloveniji se raba pastirskih psov povečuje in v okviru našega projekta je vse več interesa zanje. Vzpostavili smo mrežo vzrediteljev za delovne linije pastirskih psov,« je povedal Tomaž Berce iz zavoda za gozdove.
Lani so se povezali s štirimi vzreditelji pastirskih psov, letos se bodo še z enim, na kmetiji Sedmak pa je prvo, projektno leglo. Iz njega bo šlo osem psov na pašnike k različnim rejcem drobnice. Kaj bodo z drugimi mladiči – Sedmakovi jih imajo vseh skupaj enajst –, se bodo vzreditelji odločili sami. Za ta projekt so se na zavodu za gozdove odločili na podlagi ugotovitev projekta SloWolf, v katerem so razdelili 12 mladičev tornjakov in kraških ovčarjev.
