Tresla se je gora, rodila se je – veliko hitreje, kot je kdorkoli pričakoval – parlamentarna podpora zakonu o sprožitvi brexita. Kdor je mislil, da bodo britanski poslanci podprli dopolnili lordov o tem, da mora vlada v treh mesecih po začetku pogajanj o brexitu enostransko zagotoviti državljanom EU, da bodo lahko ostali v Veliki Britaniji, in da bi moral parlament glasovati tudi o brexitskem sporazumu, se je uštel. Velika večina poslancev je ubogljivo zavrnila obe dopolnili in predlog zakona o sprožanju brexita brez dopolnil vrnila v lordsko zbornico, kjer so še prejšnji teden bojeviti lordi do zdaj očitno izgubili voljo za politični spopad, v katerem so obsojeni na poraz, saj jih lahko vlada ignorira. Zato so zdaj z veliko večino potrdili brexitski zakon brez dopolnil, ki so jih sami predlagali.
Prelomni trenutek
Konservativni premierki Theresi May so poslanci in lordi s tem omogočili, da je zadovoljno ugotovila, da je »parlamentarna podpora vladnemu predlogu zakona o brexitu prelomni trenutek za vso državo«. Za to, da postane zakon, manjka samo še kraljičin blagoslov oziroma podpis, ki pa je le formalnost, saj je v Britaniji premierka dejanska, kraljica pa samo šefica na papirju. Mayeva bi ga lahko dobila že včeraj in pritisnila na brexitski gumb, pa je to odložila na poznejši datum, ker ji je zmagoslavni dan pokvarila škotska prva ministrica Nicola Sturgeon, ko je v ponedeljek sporočila, da se je odločila razpisati drugi referendum o škotski neodvisnosti v času, ko bodo brexistka pogajanja v končnici (med jesenjo 2018 in pomladjo 2019). Nekateri mislijo, da je Sturgeonova Mayevo naskočila iz zasede. V vsakem primeru jo je s svojim sporočilom o referendumu zasenčila. Zato Mayeva ni hotela odmeva njene odločitve deliti z odmevom svoje odločitve o pritisku na brexitski gumb, ki naj bi ga odložila na konec meseca. Poslancem na Škotskem vladajoče stranke SNP je včeraj v parlamentu dejala, naj se ne igrajo s politiko in naj ne ustvarjajo negotovosti in razdora med ljudmi. Kot bi pozabila, da je prav brexit sprožil negotovost in razdor med ljudmi ter tudi odločitev škotske prve ministrice.
Mayeva je v parlamentu trdila, da si večina ljudi na Škotskem ne želi drugega referenduma o neodvisnosti, rekoč, da je za Škotsko najpomembnejši skupni trg Združenega kraljestva. Se pa ni odzvala na očitek Sturgenove, da je glavni razlog za odločitev za drugi referendum nespoštovanje Otočanov, ki hočejo ostati v EU. Namestnik Sturgeonove v stranki SNP Angus Robertson je Mayevi svetoval, naj ne skuša preprečiti drugega referenduma, ker »Škoti nočejo biti na konservativnem brexitskem avtobusu, ko ga bo premierka zapeljala čez previs«.
Najbolj mračen trenutek
Medtem ko se je vodilna opozicijska laburistična stranka sicer kritično sprijaznila z brexitom, mu je v parlamentu poleg SNP odločno nasprotovala samo liberalnodemokratska stranka, katere vodja Tim Farron pravi, da je bilo parlamentarno glasovanje za sprožanje brexita »najbolj mračen dogodek v zgodovini parlamenta«. »Parlament se je velikokrat postavil proti slabim in nevarnim vladam. To ni bil eden od tistih dnevov,« je rekel.
