Novomeški bolnišnici je uspelo ustaviti padanje poslovanja, tako je lansko leto zaključila z »zgolj« 170.000 evri izgube. To je v primerjavi z 2,4-milijonsko izgubo leto prej velik uspeh in pomeni, da so bili uspešni pri obvladovanju stroškov in izvajanju korenitih sanacijskih ukrepov, pravi direktorica dr. Milena Kramar Zupan. Toda krati je novomeški urgentni center (UC), odprt konec leta 2015, »pridelal« skoraj milijon evrov izgube, predvsem iz naslova nezadostnega financiranja opravljenega programa.
V UC so namreč »obdelali« 64.000 obiskov, kar je skoraj polovica več od načrtovanih in plačanih 44.000. »Če bi dobili povrnjene stroške celotnega programa, ki smo ga opravili v bolnišnici, bi dosegli trimilijonski presežek, ki bi ga namenili za prepotrebne investicije,« dodaja Kramar-Zupanova. Rakava rana novomeške bolnišnice so še vedno stare izgube in obveznosti, ki znašajo okrog 10 milijonov evrov. S pomočjo likvidnostnega kredita so poplačali najnujnejše.
Velik priliv bolnikov iz drugih regij
Po besedah predstojnika novomeškega urgentnega centra Bojana Kostića so eden glavnih vzrokov za povečan obseg dela bistveno višji prilivi pacientov iz regij, ki sicer ne gravitirajo na Novo mesto, to je z ljubljanskega, grosupeljskega in kočevsko-ribiškega območja pa tudi iz Posavja, ki gravitira na brežiški urgentni center, kjer pa jim primanjkuje specialistov. »V skladu z zakonodajo moramo pregledati vse paciente. Pacient ima pač pravico, da se odloči, kje bo obravnavan. Ta pritisk se seveda prenaša na celotno bolnišnico, diagnostiko, vse oddelke,« dodaja Kostić.
Drug pomemben vzrok je napotovanje bolnikov s primarne ravni. »Mnogi pacienti vidijo v UC možnost preskakovanja čakalnih vrst. Pacienti pritiskajo na osebne zdravnike in 'najlažja rešitev' je potem urgentni center, saj vedo, da bodo tam dobili vse, kar potrebujejo,« dodaja Kostić. A težava je v tem, da kar okrog 20 odstotkov bolnikov pride k njim s primarne ravni brez opravljenih nujnih preiskav in izvidov.
Odgovor na to je po Kostićevem mnenju enotni urgentni center. Tako bi tudi enota za hitro pomoč delovala pod okriljem UC in ne več pod okriljem zdravstvenega doma. »Drugi ukrep, ki ga že izvajamo skupaj z zdravstveno zavarovalnico in ministrstvom, pa je, da paciente, ki ne potrebujejo urgentne obravnave, vračamo na primarno raven.«
32 mesecev čakanja na operacijo krčnih žil
V celotni bolnišnici so glede na leto 2015 opravili za 5,9 milijona evrov več (plačanega in neplačanega) programa. Plačani program so poleg UC najbolj presegli na področju primarne diagnostike (preiskave ultrazvoka, CT in rentgena), ki je sicer glavni povzročitelj čakalnih dob. Tako je denimo na dan 31. 12. 2016 na ultrazvočni pregled, za katerega je čakalna doba v Novem mestu 14 mescev (državno povprečje je štiri mesece) čakalo 1416 pacientov, na CT-preiskavo s čakalno dobo 11 mesecev (v Sloveniji štiri mesece) pa 718 bolnikov. Med operativnimi posegi je najdaljša čakalna doba (32 mesecev) za operacije krčnih žil.