Ko sva se z Jernejo Jošar pred tednom dni pogovarjali na njenem vrtu, je bil ta še na debelo pokrit z zimsko zastirko, izpod katere je na eni gredi kukal motovilec, na drugi pa je kot osamelec stal ohrovt. Pred tednom dni se ji je zdelo, da je za vrtnarjenje še prezgodaj, in čeprav je priznala, da se mora kar malo krotiti, bo z začetkom vrtnarjenja počakala vsaj do 15. marca. »Najpogostejša napaka začetnikov je, da prehitevajo z obdelavo vrta, predvsem zaradi pritiska sosedov, češ, če oni že obdelujejo, moramo tudi mi,« opozarja Jerneja Jošar, diplomirala inženirka kmetijstva in izkušena vrtnarka. Prepričana je, da ima vse svoj čas in da je za vrtnarjenje potrebno potrpljenje.
Zato je za vse vrtnarske začetnike že pred nekaj leti napisala knjigo Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, še isto leto je izšla knjiga o vrtnarjenju na balkonu, zdaj pa še knjiga Vrtnarimo z Jernejo, ekološki vrt v štirih letnih časih, ki je v resnici zelo iskren priročnik o enoletnem vrtnarjenju na njenem vrtu in opisuje tudi vse napake in nerodnosti, ki so se ji zgodile. Denimo to, kako se je zapletla v mrežo za kumare, ki se je izkazala za zelo nepotreben vrtnarski pripomoček. »Raje si postavimo mrežo iz vej, je veliko bolj prijazna.« Ali kako je po vseh letih vrtnarjenja zaradi vrb ob robu gredic spoznala, da je vsak vrt nekaj posebnega. »Povsod piše, da mora biti zelenjavni vrt na najbolj sončnem delu vrta, del mojega vrta pa je v senci vrb. Mislila sem si, pa kaj, tja pač ne bom sadila paradižnika. In sem fižol, ki je bil tako velik, da je skoraj plezal po vrbah. Ta izkušnja mi je dala misliti, da ima vsak vrt svoje mikrozahteve, svojo mikroklimo in da je vsak vrt drugačen.«
Kar tudi pomeni, da niso vse informacije, ki jih vrtnarski začetniki najdejo na spletu, koristne: »Začetnik lahko mimogrede prebere kakšen napotek, ki je popolnoma napačen, posebno na forumih je veliko takih napotkov. Zato menim, da je za čisti začetek vseeno bolje, da se prebere kakšen vrtnarski priročnik, ki je napisan za naše podnebje.«
Naslednji korak je izdelava načrta, za katerega Jerneja Jošar meni, da je to tako kot nakup malo dražjih čevljev, ki jih lahko nosite veliko sezon. »Načrt je zalogaj, a ko je enkrat narejen, je za vse življenje, saj se posevki, ki smo jih združili na eno gredico, le prestavljajo z gredice na gredico. Najboljši je štiriletni kolobar, to se pravi, da vrt razdelimo tako, da je število gredic večkratnik števila štiri, in kolobarimo v sklopu štirih gredic.« Če naredimo načrt, tudi bolje izkoristimo vrt in si zelenjavo pridelujemo vse leto, saj za vsako gredico načrtujemo predposevek, glavni posevek in naknadni posevek. »Večina ljudi sadi vse povprek in za posevek avgusta ali septembra sploh nimajo več prostora. To pomeni, da pozabijo na prezimne vrtnine, recimo na kapusnice. Če zelje sadimo septembra, bo prezimilo in spomladi naredilo bujno listje, ne pa glave. A listje je uporabno in zelo okusno.«
Trik za zaposlene vrtnarje
Jerneja Jošar se pri svojih nasvetih za vrtnarjenje zanaša za znanje permakulture v kombinaciji z biodinamiko. Iz prve denimo zagovarja vrtnarjenje brez okopavanja, iz druge upoštevanje luninega koledarja. Tako je njen nasvet za pripravo vrta časovno zelo ekonomičen: nič prekopavanja. »Včasih me na kakšnih predavanjih prav skeptično gledajo predvsem starejši, ki si mislijo, da še nikoli nisem držala lopate v rokah. A jim svetujem, naj vsaj poskusijo, najprej z nekaj gredicami, in bodo videli, ali deluje. Tudi moji starši, posebno oče, nikakor niso razumeli, da se lahko vrtnari tudi brez prekopavanja in gnojenja. Zdaj pa uživa, ker vidi, da vrt ni garanje,« je prepričana in na vrtu njenih staršev že 15 let vrtnarijo tako. Opozarja pa, da ni vse le v tem, da odvržete lopato, saj zraven spada zastirka, ki ščiti tla.
Podobno kot s prekopavanjem je z gnojenjem. »Gnojenje je vzorec, ki ga oponašamo od kmetov. Za vrtičkarje, ki imajo manjše površine, veljajo drugačna pravila.« Problem je v tem, da ne vemo, kakšen gnoj smo kupili in ali so v njem ostanki pesticidov in antibiotikov. Pa tudi v tem, da ni potrebe po tem, da pognojimo ves vrt, saj ne potrebujejo vse rastline dodatnega gnojenja. »Denimo čebula in česen – če je pognojeno, bosta hitreje gnila in razvila več listja. Podobno je z grahom in fižolom, saj za stročnice vemo, da živijo v simbiozi z bakterijami, ki jih oskrbujejo z dušikom iz zraka, zato ne potrebujejo gnojenja. Še več, vrtno zemljo lahko obogatimo, če v kolobar uvrstimo stročnice, pognojiti pa je treba le tiste gredice, na katerih bodo rasle velike požrešnice, se pravi plodovke in kapusnice. Pri gnojenju pa raje kot gnoj uporabimo kompost.«
Tudi ni nujno, da na vrat na nos postavljamo modne visoke grede, ki so sicer priročne za zgodnje setve, saj se v njih zemlja hitreje segreje. Kot meni Jerneja Jošar, ni potrebe, da bi jih postavljali na vrtovih, ki imajo rodovitno zemljo. Torej ni vse, kar je vrtnarsko modno, tudi dobro. »Trenutno je zelo veliko vrtnarjev, ki vrtnarijo zaradi mode, in ti želijo vse hitro ter recimo kupujejo velike cvetoče sadike paradižnikov v diskontnih centrih. To je velika napaka, saj rastline doživijo šok in potem na vrtu dolgo časa stagnirajo. Popolnoma nepotrebno je, da vrtnarji delajo take osnovne napake,« opozarja. »Človek se mora naučiti razmišljati z naravo in rastlinami, saj počasi izgubljamo instinkt za vrt,« sklene.
