Razstava Umetnost za vsakdan se posveča modernistično oblikovanemu steklu, ki ga odlikujejo preproste, čiste, geometrijske linije in odsotnost okrasja. Oblikovanje stekla v petdesetih pa do začetka osemdesetih let 20. stoletja je sledilo modernistični paradigmi, ki je pripomogla k vzpostavljanju funkcionalne in ekonomične stanovanjske opreme ter uporabnih predmetov.
Brez zaostanka za tujino
V modernizmu so slovenski oblikovalci dosegli enega izmed vrhuncev v oblikovanju stekla. Mateja Kos, kustosinja razstave in poznavalka keramike in stekla, poudarja, da v slovenskem oblikovanju ni bilo časovnih zastojev in razlik v primerjavi z dogajanji v tujini: »Slovenija je bila vselej vpeta v srednjeevropske tokove, modernistično steklo je bilo takrat moderno povsod v Evropi in tudi pri nas.« Za pojav modernistične paradigme v oblikovanju stekla je bila zelo pomembna Steklarska šola v Rogaški Slatini, saj so tamkajšnji učitelji močno promovirali eksperimentiranje v oblikovanju.
Razstavo, katere postavitev opozarja na modernizem v arhitekturi (velike ploskve betona, odsotnost okrasja, poudarjena funkcionalnost), sestavljata dva segmenta. Prvi vključuje 77 enot, skupno pa okoli 300 kosov modernističnega stekla, večinoma iz Steklarne Hrastnik, Steklarne Borisa Kidriča (Rogaška Slatina) in Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Drugi segment prikazuje zgodovinski pregled oblikovanja stekla, začenši v 16. stoletju. Predstavljene so pomembne prelomnice v razvoju oblikovanja: pomen beneškega steklarstva, pojav brušenega stekla, eksperimentiranje v 19. stoletju in v času secesije. Vsa ta raznolikost je na ogled v posebni vitrini, ki je tudi sama po sebi muzejski eksponat.
Vzporednost v tokovih
Prednosti modernistično oblikovanega stekla so serijskost izdelkov in množičnost proizvodnje ter posledično večja dostopnost v primerjavi z brušenim, bogato okrašenim steklom. Mateja Kos pravi, da ljudje pogosto ne vedo, da so isti proizvajalci sočasno izdelovali tako modernistične izdelke, pri katerih oblika sledi funkciji, kot okrašene, brušene in poslikane izdelke.
V nasprotju z naučenim linearnim pojmovanjem umetniških smeri se »modernizem v oblikovanju stekla ni razvil iz neke predhodne oblikovalske paradigme, pač pa je šlo za več vzporednih smeri,« pojasnjuje Kosova. Ista oblikovalska imena je tako možno najti med modernističnimi in historičnimi oblikovalci stekla.
