Maestro Uroš Lajovic, šef dirigent v Slovenski filharmoniji (SF), je včeraj v enem od medijev zagotovil, da se »odpoveduje« abonmajskima koncertoma 30. in 31. marca, ki naj bi ju dirigiral, ter očitno tudi tednu priprav na koncerta; zdi se mu pomembneje, da »orkester redno dela, kot da nerazumno in nezakonito stavka«. Člani orkestra pa kljub obljubam še vedno nimajo pisnega zagotovila direktorja SF Damjana Damjanoviča o Lajovičevem odhodu, zato so včeraj začeli glasovati o ponovni stavki. Izid bo znan v petek.
Če bodo stavko izglasovali, bo trajala štiri dni, in sicer od 27. do 31. marca. »Poti nazaj ni več,« pravi članica orkestra, sveta zavoda in stavkovnega odbora Marina Kopše. Še vedno jih žuli tudi nerazrešen odnos z direktorjem.
Spremembe dregnile širše
Vlada je v zvezi z zahtevami stavkajočih na predlog ministra za kulturo Antona Peršaka preteklo sredo potrdila spremembe ustanovitvenega akta SF, po katerih bodo lahko odslej člani orkestra in zbora z mnenjem sodelovali pri izbiri šefa dirigenta oziroma pomočnika direktorja za umetniško strokovno delo. Spremenjeni akt je posegel tudi v sestavo sveta SF: namesto enega predstavnika zaposlenih v svetu bosta zdaj dva.
Očitno pa so te spremembe vznemirile direktorje v drugih javnih ustanovah. Na odločitev vlade se je namreč s pismom odzval Kolegij direktorjev slovenskih gledališč in na kulturnega ministra naslovil poziv k preklicu sprememb. Sklep namreč po njihovem mnenju omogoča podajanje mnenj zaposlenih o umetniških vodjih, s tem pa lahko »dokončno odpravi avtonomijo vodenja in strokovnega dela« v javnih zavodih. »Obenem si zlahka zamišljamo, da bodo zaposleni v primeru nezadovoljstva na podlagi tega primera ob napornejših ustvarjalnih procesih upravičeno pričakovali podoben razplet in povzročali turbulence v vodstvenih konstelacijah.« Pri takšnem načinu participiranja zaposlenih naj bi celo šlo za »najslabše prvine samoupravljanja«.
Spremembe z dobrim učinkom
Marina Kopše te očitke zavrača: »Pri izbiri šefa dirigenta bomo lahko sodelovali zgolj z mnenjem in torej ne soodločamo ali celo samoupravljamo v javnem zavodu. Ve se, da je mnenje nezavezujoče, odločitve še vedno ostajajo v rokah direktorja. Rekla bi celo, da gre bolj za protokolarno potezo ministrstva, ki si želi med orkestraši in vodstvom dialog. Pri pogajanjih o novem šefu dirigentu bomo imeli zgolj boljše izhodišče, kot smo ga imeli prej.«
Celo predsednik sveta SF Otmar Zorn meni, da bi spremembe akta lahko imele dober učinek, »ne tako nujno« pa se mu zdi razširjanje članstva sveta z zaposlenimi. Prepričan je, da gre v primeru SF za popuščanje zaposlenim zaradi doseganja socialnega miru. Po njegovem mnenju pa zaposleni v članstvu sveta SF »na srečo« ne bodo v večini in zato ne bodo mogli blokirati odločitev vodstva, kar je pomembno, saj ustanova ni zasebna združba, ampak upravlja javna sredstva.