Predsednik države predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Voljen je neposredno od ljudstva vsakih pet let na splošnih in tajnih volitvah. Voljen je lahko največ dvakrat zaporedoma, volijo pa ga lahko vsi slovenski državljani, starejši od 18 let. Volitve razpiše predsednik države, opravljene pa morajo biti najkasneje 15 dni pred iztekom njegovega mandata. Kandidate lahko določijo volilci, politične stranke in poslanci državnega zbora. Volitve lahko potekajo v enem ali dveh krogih. Drugi krog poteka, če nihče izmed kandidatov ni dobil večinskega dela glasov, in zato se v zadnjem krogu spopadeta le najboljša dva kandidata iz prvega kroga.
Pahorju še en mandat?
Letos bodo potekale šeste volitve, odkar je leta 1991 Slovenija postala samostojna država. Prvi predsednik države Milan Kučan, ki je republiko popeljal na samostojno pot, je predsedoval kar dva mandata do leta 2002, nasledil pa ga je že preminuli Janez Drnovšek. Leta 2007 ga je zamenjal Danilo Türk. Nasledil pa ga je današnji predsednik države Borut Pahor, ki se mu letos obeta še drugi predsedniški mandat. Pravega protikandidata pravzaprav sploh še nima.
O političnih razmerah med mladimi, njihovim nezanimanjem za politične odločitve in najnovejših idejah, kako tovrstno zanimanje povečati, je spregovoril politolog dr. Tomaž Deželan. Je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ukvarja pa se tudi z volilnimi študijami, politično participacijo in strankarskimi sistemi.
Politika le za starejše, kaj pa mladi
Politika je nekaj, kar je pisano na kožo starejšim, saj politične institucije, ki so v veljavi, izhajajo iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Takrat ni bilo na voljo tehnologij, ljudje so imeli drugačen pogled na življenje, prehod iz mladosti v odraslost pa je bil precej lažji, preprostejši. Vse socialne, družbene in gospodarske spremembe so privedle do tega, da se mladi ne želijo več ukvarjati s politiko, in sicer iz dveh razlogov: nekateri tega preprosto ne želijo, drugi pa imajo občutek nepomembnosti, češ da ne morejo ničesar spremeniti, ali pa, da o politiki ne vedo dovolj.
Kar nekaj evropskih držav je že uvedlo volilno pravico za starejše od 16 let in tudi v Sloveniji obstaja civilna iniciativa, ki se zavzema za tako spremembo. Mladi pri 16 so namreč še skoraj vsi v šolah in aktivno spremljajo, kaj se dogaja v svetu, medtem ko pri 18 nekateri začnejo študirati, drugi delati, spet tretji pa ostanejo doma. Praviloma ne spremljajo političnega dogajanja v naši družbi. Morda so zato mladi pri 16 celo kompetentnejši za politično odločanje kot mladi pri 18. Za ljudi je značilno, da večkrat kot bodo ponovili enako dejanje, bolj jim bo to postalo všeč. Če se že mladi navajajo na vključevanje v politične sisteme, obstaja veliko večja verjetnost, da se bodo vključevali tudi, ko bodo starejši.
Mladi dovzetnejši za manipulacijo
En izmed glavnih pomislekov pri odločanju za tovrsten korak je lažja manipulacija mladih, vendar so tovrstni dvomi lahko hitro ovrženi. »Izkazalo se je, da mladi dostopajo do političnih informacij po socialnih omrežjih, v šolah s pogovori, po televiziji, skratka, povsod. Pri tem mora biti naloga šol ozaveščanje in več pogovorov o političnih tematikah, vendar ne o politiki na splošno, temveč o vsebini, o kateri se je potrebno odločati. Ključna stvar pri odločanju so argumenti in odločanje na podlagi resničnih dejstev. Teh starši zelo pogosto nimajo, če pa se z mladimi sistematično pogovarjajo o določeni tematiki, je mladim v raziskavah uspelo prepričati starše, da so spremenili mnenje zaradi ogromne količine informacij,« daje velik pomen mladim v politiki Tomaž Deželan.
Politiko že v vrtce
Da bi se mladi sploh začeli udeleževati v politiki, jih je na to treba začeti pripravljati že v otroštvu. Že v vrtcih bi jim bilo treba dati možnost izbire, katero igro se želijo igrati, in nato v šoli na primer izbira šolskega zvonca. »To so pravzaprav osnove demokratičnega odločanja,« je dejal Deželan.
V zadnjih časih se pojavlja tudi nova možnost elektronskih volitev. V nekaterih državah se tovrstni sistemi že razvijajo, a so ugotovili, da se udeležba mladih s tem ne poviša. »Taka je recimo izkušnja v Estoniji, ki ima trenutno najbolje razvit sistem elektronskih volitev. Seveda je celoten proces veliko lažji za ljudi, ki težko pridejo do volišč. Predvsem mladim elektronski način veliko pomeni, saj so pri možnostih izbire med klasičnimi in elektronskimi volitvami raje izbirali slednje. Zagotovo se bodo elektronske volitve uveljavile v svetovnem prostoru, zelo verjetno pa ne bodo zamenjale klasičnih volilnih procesov,« je poudaril Tomaž Deželan.
Šibka vloga predsedniške funkcije
Deželan meni, da je vloga predsednika države šibka oziroma le protokolarna, vendar ji po drugi strani lahko posameznik, ki opravlja to vlogo, pripiše ogromen pomen. Predsednik države namreč ne more rešiti nobenega socialnega ali gospodarskega problema, lahko pa s svojo prezenco in kredibilnostjo določa nekakšno agendo – dnevni red, s čim se je potrebno ukvarjati v državi. Če takšno vlogo upravlja oseba, ki uživa določen ugled, jo bo vlada zagotovo poslušala.
