»Ni res, da sem dejanje načrtoval. Počil mi je film in zmračil se mi je um, ko mi je žena, ki sem jo imel zelo rad, rekla, da bo spet začela delati v nočnem klubu. Tega nisem prenesel. Ona je to vedela. V enem od teh klubov sva se spoznala tudi midva, ko sem bil jaz varnostnik. Kaj mi je bilo, da sem to storil, pa ne vem. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah. In vem, da to, kar sem storil, ni lepo. Predvsem pa mi je žal, da sem ostal brez žene in da bodo otroci zaznamovani vse življenje,« je, med drugim, v svojem pisnem zagovoru in nekaj tudi že v zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom poudaril Zvone Laubič.
Obtožnica mu očita, da je prvega aprila lani nekaj po 11. uri na avtobusni postaji, tik ob nakupovalnem centru na Mariborski cesti v Celju, z nožem na preklop v vrat večkrat hladnokrvno zabodel svojo ženo Yolando Rodriquez, s katero sta bila v ločitvenem postopku. Kot je v obtožnici povzela dogajanje usodnega dne tožilka Marjeta Kreča, so bile za Rodriquezovo usodne številne hude vbodne rane, v nekaj minutah je izkrvavela. Njen krik so slišale tudi številne priče, a nihče ni natanko videl, niti vedel, kaj točno se je zgodilo. Še najbližje dogajanju je bila Nizama Zulić z Dobrne, ki je ob nakupovalnem centru čakala na avtobus. Pri tem je opazila žensko in otroka, ki sta šla mimo nje. Ona ji je padla v oči, ker je bila temnopolta. Moški je hodil zadaj. Slišala je, da so se nekaj pogovarjali, potem pa še čuden krik. Ko je pogledala malo bolje, je videla, kako se je moški sklanjal nad žensko, sama pa se je v šoku oddaljevala od kraja dejanja in začela mimo vozeče voznike opozarjati, da potrebuje pomoč. »Nekaj mi je reklo, da je to hudo resna stvar,« je dejala Zulićeva, ki se je še dolgo zatem počutila grozno in je imela nemalo težav.
Zagovora ni zmogel prebrati
Že med branjem obtožnice se je Laubič vidno vznemiril, tresel se je in lovil sapo, zato je predsednica senata odredila nekaj minut odmora. Ob vrnitvi v sodno dvorano pa je obtoženega najprej vprašala, ali je vsebino obtožnice razumel. Še vedno vidno razburjen je s tresočim glasom dejal: »Sem, a to nisem jaz. Jaz nisem morilec!« Ker je deloval zelo vznemirjen, je sodnica želela vedeti, ali naj sojenje sploh nadaljuje. A je zatrdil, da bo zmogel. Kljub temu da je imel pripravljen pisni zagovor, ga sam ni zmogel prebrati, temveč je to storil njegov zagovornik, odvetnik Matjaž Šaloven. V zagovoru je ponovno zatrdil, da tragični dogodek močno obžaluje, še najbolj pa dejstvo, da sta otroka ostala brez mame. »Nisem imel namena moriti. Z Yolando in sinom sva se sestala, da bi se pogovorila o stikih z otroki po tistem, ko me je januarja zapustila. Jaz sem jo prosil, naj se vrne, čeprav sem vedel, da že ima drugega, čeprav je sama to zanikala. A najbolj me je razžalila, ko je rekla, da bo šla ponovno delat v nočni klub. Takrat sem izgubil razsodnost in vame je prišel demon,« je poudaril v pisnem zagovoru. Že pred preiskovalnim sodnikom pa je dejal tudi, da so se stvari nabirale in da mu je Rodriquezova marsikaj prikrivala. »Ko sem jaz ponoči delal, je rekla, da bo ostala doma, pa je potem vseeno šla delat, mene pa sta otroka klicala. Tudi ko sem imel prepoved približevanja, je otroka skrivoma vozila k meni, česar sem bil jaz vesel, sama pa je kršila pravila. Tudi denar si je izposojala in ne vem, kako ga je toliko sploh vračala. Vem le, da je velike vsote pošiljala svojim v Dominikansko republiko,« je navedel tri dni po dejanju na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom.
Sodišče bo aprila zaslišalo ducat prič, ki bi lahko pojasnile več o odnosih med umorjeno in obtoženim, maja pa bodo besedo dobili tudi sodni izvedenci.
