Vnovično pogajanje italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria z državnimi lastniki o nakupu Cimosa naj bi zahteval eden od njegovih kupcev. Gre za ameriško multinacionalko Honeywell Turbo Technologies, največjega svetovnega proizvajalca turbopolnilnikov, s katero Cimos po dostopnih podatkih doseže približno polovico letnega prometa.

Odsotnost HTT s sestanka v Frankfurtu, kjer so se vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Cimosa pred dnevi srečala s ključnimi kupci koprske družbe, po naših informacijah ni bila naključna. Predstavniki HTT se sestanka niso udeležili, ker naj bi že prej izrazili zahtevo, da naj Cimos in Palladio Finanziaria poskušata narediti vse, da se dlje časa trajajoča pogajanja uspešno končajo. Tako kot Cimos tudi družba TCH Cogeme Set v lasti Palladia dobavlja turbopolnilnike HTT, v ozadju zahteve pa naj bi bilo, da bi za Američane turbopolnilnike dobavljalo združeno podjetje. Šele v primeru, ko bi se vse možnosti izčrpale, naj bi bil tudi za HTT sprejemljiv tako imenovani scenarij B, po katerem se namerava država reševanja Cimosa lotiti po načelu zasebnega vlagatelja.

Veliko odvisno od dogajanja v tem tednu

Po neuradnih informacijah se bodo predstavniki Palladia Finanziarie še ta teden sestali s predstavniki hrvaških sindikatov in se dogovorili o možnem odpuščanju v treh Cimosovih tovarnah v notranjosti hrvaške Istre, v katerih je skupno zaposlenih več kot 1000 delavcev.

Spomnimo, ena od hrvaških zahtev je bila, da Palladio Finanziaria do konca prihodnjega leta delovne sile v sosednji državi ne bo krčil. Da se bo to spoštovalo, pa so Hrvati zahtevali jamstvo slovenske države. A ker naj bi ta predlog še vedno dopuščal možnost, da bi sosedi čez čas, zaradi morebitnih kršitev dogovorjenega, tožili Italijane, za slednje ni bil sprejemljiv. Slovenska stran se je sicer s Hrvati pogajala o rešitvi dolgotrajnega spora glede domnevnih Cimosovih hrvaških obveznosti na Hrvaškem. Te izvirajo še iz časov skupne Jugoslavije, ko se je Cimos zadolžil pri kasneje propadli Riječki banki za približno 20 milijonov evrov. Po njenem stečaju je terjatve do Cimosa prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) in proti Cimosu lani vložila skoraj 60-milijonsko tožbo. Ker so zunajsodno poravnavo s Hrvati zahtevali Italijani, jim je bil DUTB pripravljen za terjatve do Cimosa, ki ga vodi Gerd Hermann Rosendahl, odšteti sedem milijonov evrov.

Druga pomembna prepreka, ki jo bodo poskušali odpraviti v tem tednu, je status Cimosovih nepremičnin na Hrvaškem, ki jih je koprski družbi uspelo vknjižiti v zemljiško knjigo. Da so nepremičnine, v katerih so Cimosove tovarne v njegovi lasti, je ugotovilo tudi hrvaško višje sodišče. Kljub temu pa Hrvati vpis nepremičnin v zemljiško knjigo izpodbijajo. S ciljem, da bi se v prihodnje izognili možnim neprijetnostim, naj bi se po naših informacijah na DUTB s Hrvati zdaj dogovarjali, da bi v primeru kakršne koli razsodbe, da Cimos ni lastnik nepremičnin, Slovenija Hrvaški plačala nekajmilijonsko odškodnino.

Očitki na račun Italijanov

Medtem ko državni lastniki in Palladio Finanziaria poskušajo končati prevzem, na račun tega italijanskega finančnega sklada letijo očitki o njegovi finančni nestabilnosti. Med drugim naj bi imel leta 2015 le za okoli 135 milijonov evrov lastniškega kapitala in da je družba Cogeme, eden od dveh proizvajalcev avtomobilskih delov, leta 2015 ustvarila približno 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 23 milijonov evrov izgube. V Palladiu Finanziarii so vse očitke zavrnili.

Kot so zatrdili, je imel Palladio Finanziaria leta 2015 za 365 milijonov evrov lastniškega kapitala, njihove aktivnosti v avtomobilski industriji pa so istega leta znašale okoli 700 milijonov evrov. O očitani izgubi družbe Cogeme so povedali, da so leta 2015 od starega Cogema, ki je končal v stečaju, odkupili zdravo jedro, novonastala družba pa s starim Cogemom, na katerega se nanašajo omenjeni podatki o slabem poslovanju, nima nobene povezave.

Pri tem so v Palladiu Finanziarii poudarili, da je lastnik družbe TCH Cogeme Set, prek katere so odkupili premoženje Cogema, družba Venice European Investment Capital, v kateri imajo večinski lastniški delež italijanske banke in zavarovalnice. V DUTB in SDH dogajanja glede Cimosa ne komentirajo.