Šele konec leta 2017 naj bi Tepco, ki upravlja JE, odstranil jedrsko gorivo iz bazena reaktorja 3, prihodnje leto pa iz bazena reaktorjev 1 in 2. Reaktor 4 so izpraznili leta 2014. V zadnjih tednih so si v Tepcu prizadevali najti staljeno jedrsko gorivo v reaktorjih 1 in 3, pri čemer so si pomagali z robotom Hitachija, ki je zmožen identificirati koščke goriva. Februarja je robot Toshibe vstopil v reaktor 2, a močna radioaktivnost, ki bi takoj ubila človeka, je po kratkem času onesposobila tudi robotovo elektroniko. Pred odstranjevanjem goriva je namreč treba določiti, kolikšen del goriva je zaradi taljenja ušel iz reaktorske posode in kje je zdaj. Jedrsko gorivo naj bi začeli odstranjevati iz reaktorja 2 šele leta 2021.
Velik problem še vedno predstavlja kontaminirana voda, ki pronica v tla. Sicer so zamrzovali tla okoli reaktorjev 1 in 4, kar je stalo 286 milijonov evrov, pričakovanih rezultatov pa ni. Vsega skupaj hranijo v Fukušimi okoli milijon kubičnih metrov kontaminirane vode, a ne vedo, kaj bi z njo. Vse te težave bi lahko še podaljšale razgradnjo JE, ki naj bi trajala do leta 2060, in še povečale stroške. Že novembra lani je japonska vlada zvišala vsoto za razgradnjo z 91 na 165 milijard evrov.
Samo desetina ljudi se je vrnila
Vlada naj bi vložila še dodatnih 45 milijard evrov v dekontaminacijo širšega območja okoli uničene JE Fukušima. Želi namreč normalizirati razmere, predvsem spodbuditi vrnitev odseljenih ljudi in gospodarsko aktivnost na območju. A za zdaj se je kljub zmanjšanju radioaktivnosti na dovoljeno mero samo desetina prebivalcev vrnila na območja okoli JE, ki so jih po katastrofi evakuirali. Pri tem gre večinoma za starejše osebe.
Oblasti želijo privabiti investicije v obnovljive vire energije in robotiko, prav tako si prizadevajo, da bi se prebivalstvo spet začelo ukvarjati s kmetijstvom in ribištvom. V ta namen na tem območju skrbno in sistematično preverjajo radioaktivnost rib, mesa, sadja in zelenjave. Dovoljena spodnja meja je celo 100 bekerelov, v Evropi je 1000. Lani naj bi samo rečne ribe in rastline z gora presegle dovoljeno mejo. Masahiro Imamura, minister, odgovoren za območje Fukušime (ki je privrženec jedrske energije in jedrskega orožja), pravi: »Vse to sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenila pozitivno.« Kot nerazumno je označil ravnanje nekaterih držav, ki še vedno prepovedujejo uvoz živil iz Fukušime. Prav zaradi odpravljanja tovrstnih predsodkov v Tokiu organizirajo vse več degustacij hrane z območja Fukušime. V resnici pa to hrano še vedno zavrača velika večina Japoncev.
Za vlado je najpomembneje, da zažene čim več od 43 jedrskih elektrarn, ki jih je morala po katastrofi marca 2011 ustaviti. Za zdaj jih je pet že ponovno v pogonu.
Nezrel odnos do beguncev
Vsega skupaj je bilo z območja Fukušime pred šestimi leti pravočasno evakuiranih 80.000 ljudi. Zlasti otroci imajo velike težave, saj so njihovi vrstniki pogosto zelo nesramni do njih. »Prihajaš iz Fukušime in kmalu boš umrl za levkemijo,« je v Tokiu neki šolar dejal sošolcu pred učiteljem. Ta je nato celo dodal: »Morda boš umrl čez nekaj let.« Tega šolarja iz Fukušime so na tak način že večkrat poniževali. Še več, od njega so zaradi odškodnine, ki jo prejema njegova družina, zahtevali denar. Vse to je prišlo na dan na sojenju družbi Tepco, ki nosi glavno odgovornost za jedrsko katastrofo.
O takih primerih so pričale še nekatere druge družine. Konec leta 2016 so v Jokohami od begunskega šolarja iz Fukušime, ki so ga sošolci klicali bacil, izsilili 1,5 milijona jenov (12.200 evrov). V Niigati, na severu države so se prav tako na šolarja iz Fukušime spravili ne le sošolci, ampak tudi učitelj, ki je sprva to zanikal, nato pa je moral zaradi pričevanja drugih šolarjev vse priznati in se opravičiti.
Torej ne le da so prebivalci z območja okoli uničene JE morali zapustiti svoje domove, ampak so kot begunci pogosto žrtve agresivnega okolja, ki jih obravnava, kot da bi bili kužni. Med drugim si težko najdejo partnerja in nihče se noče z njimi poročiti. Podobno se je po eksploziji obeh atomskih bomb leta 1945 dogajalo preživelim iz Hirošime in Nagasakija. Po zadnji anketi je kar 60 odstotkov beguncev iz Fukušime moralo požreti očitek o odškodnini, ki jo prejemajo. Sprašujejo jih denimo, zakaj delajo, saj imajo denar.
