glede vajine pobude za javni razpis spomenika in javno razgrnitev kiparskih predlogov s predlogi lokacije postavitve Jožetu Plečniku je komisija za postavitev javnih spomenikov – obeležij Mestne občine Ljubljana (MOL) že v letu 2008 sprejela stališče, da je v mestu dovolj tovrstnih kulturnozgodovinskih spomenikov, ki jih je treba ohranjati in vzdrževati kot pomembno kulturno dediščino, in je novo obeleževanje nepotrebno. Kar se tiče arhitekta Jožeta Plečnika, o njegovem delu in veličini največ govorijo njegova dela sama zase. Preberita si tudi zapis mag. Gojka Zupana, člana komisije, v katerem natančno razčlenjuje vseh osem obeležij o Jožetu Plečniku. Upam, da vaju bo to prepričalo, komisija pa, kot rečeno, še enega obeležja ne bo podprla.
Arhitekti Biroja Kombinat so v sklopu prenove Eipprove ulice predvideli tudi postavitev skulpture, zato so se obrnili na nas, da jim predlagamo nekaj mlajših avtoric oziroma avtorjev. Mestni oddelek za kulturo jim je predlagal nekaj avtorjev, odločili pa so se za kiparko mlajše generacije Polono Demšar, ker je s svojim delom sodila v njihov pogled obnove ulice. Sestali so se tudi z ZVKDS, ki je potrdil postavitev skulpture.
Človek bi od vaju, ki tako pogosto pametujeta s predlogi in mnenji – tudi v medijih – pričakoval minimalno kulturo dialoga, da bosta spoštovala sodobne stvaritve in jih ne bosta označevala za sramotne. Pri urejanju prostora v najširšem smislu je treba upoštevati pravila znanosti in stroke, posebej pa čut za estetiko in dober okus. Okusi so sicer različni, a v prostoru in času se že izoblikuje mnenje, kaj je dobro in lepo in kaj ne. Tako je vajinemu »sramotnemu« mogoče pripisati demodiranost in da je vajin okus ostal nekje v času. Ali pa to, da je obžalovanja vredno dejstvo, da ne premoreta dovolj sodobnega pristopa, da bi razumela sporočilnost kiparkine postavitve, in da sodita estetiko, ki je očitno ne zmoreta razumeti. Verjamem, da sta seznanjena z mnogimi pozitivnimi vtisi o prenovi Eipprove ulice. Naj še dodam, da skulpture ni obravnavala komisija, ki jo vodim, saj gre za posebnost: ne gre za spomenik ali obeležje, gre za skulpturo – igralo.
Tudi ureditve Čopove ulice komisija ni obravnavala, sploh pa ne Prešernovih verzov, ob katere se spotikata in pri tem kažeta popolno nerazumevanje, čemu so ti vtisnjeni v tlak. Od tod, med hotelom Slon in Pošto, je čudovit pogled po Čopovi, ki se izteka s Prešernovim spomenikom. Torej so verzi, vtisnjeni z njegovo pisavo, posvečeni njemu, Prešernu, in nimajo prav nobene zveze z državno himno, po kateri »tancajo« občani in tujci, ter smo jih prelili v našo državno himno, vendar skoraj stoletje in pol po tem, ko jih je spisal naš največji pesnik. Prvič tudi slišimo za nasprotovanje številnih občanov. Normalno je, da so naši okusi različni in vsak ima pravico do svojih, seveda tudi vidva. Vendar če ne doumeta, da so verzi, vtisnjeni pri celoviti prenovi Čopove ulice, sodoben pristop estetike ulice, ki vodi k Prešernu, vama tudi moj odgovor ne bo pomagal. Ne dolgo tega prenovljena Čopova ulica je večinsko izredno lepo in dobro sprejeta, vključno s Prešernovimi verzi.
Ali res mislita, da bomo na podlagi zelo posebnih mnenj in okusov, kakršni so vajini, odstranili Plečnikovo skulpturo z Eipprove in Prešernove verze s Čopove ulice?
Aleš Čerin, podžupan MOL, predsednik komisije za postavitev spomenikov – javnih obeležij v MOL
