Teden dni nas loči do nizozemskih parlamentarnih volitev, ki bodo resen preizkus nadaljnje politične stabilnosti v Evropski uniji. Stranka svobode, ki jo vodi nizozemski populist Geert Wilders in zagovarja protievropsko politiko, je v minulem tednu po javnomnenjskih rezultatih izgubila podporo. Od skupno 150 sedežev v parlamentu naj bi jih zasedla le še 25. Prednost pred vladajočo Liberalno stranko tako znaša le še en sedež, medtem ko je še v začetku leta vodila za 12 sedežev. Za večino v parlamentu bi Wilders potreboval 76 glasov, kar pa tudi ob njegovi morebitni zmagi ne bo lahko, saj bo njegova stranka težko oblikovala koalicijo.
Na Nizozemskem je vroče tudi na podjetniškem področju. Nov vrh je dosegla prevzemna zgodba med ameriškim velikanom v industriji premazov PPG in ne prav veliko manjšim nizozemskim konkurentom Akzo Nobel. Uprava slednjega je zavrnila 21 milijard evrov visoko prevzemno ponudbo PPG z razlago, da bo raje sama prodala svojo kemično dejavnost in s tem povečala vrednost podjetja. Delnica družbe Akzo Nobel je zgolj v četrtek in petek pridobila dobrih 18 odstotkov vrednosti.
Prevzemna vročica je zajela tudi Francijo. Eden največjih evropskih proizvajalcev avtomobilov, skupina PSA, ki ima pod svojim okriljem znamki Peugeot in Citroën, se je z ameriško družbo General Motors dogovorila za prevzem nemškega Opla. Transakcija naj bi znašala 2,2 milijarde evrov in bo skupino PSA povzdignila v drugega največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, takoj za nemškim Volkswagnom. PSA predvideva, da bo lahko z Oplovimi 1,2 milijona proizvedenimi vozili na leto dosegla stroškovne sinergije ter pocenila razvoj novih avtomobilov. Vrednost sinergij naj bi do leta 2026 znašala približno 1,7 milijarde evrov.
Na območju evropske monetarne unije smo bili priča nekaterim dobrim makroekonomskim objavam. BDP se je v zadnjem kvartalu leta 2016 na letni ravni zvišal za 1,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke višja rast kot četrtletje prej. Kompozitni indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki meri aktivnost v storitvenem in proizvodnem sektorju, se je februarja 2017 zvišal na najvišjo raven v zadnjih 70 mesecih, in sicer na 56, kar je 1,6 odstotne točke več od meseca prej. Veliko zaslugo za rast omenjenega indeksa gre prepisati nemški rasti zasebnega sektorja. Nemški kompozitni PMI se je zvišal s 54,8 na 56,1, kar je najvišja vrednost od aprila 2014.
Evropska centralna banka v minulem tednu pričakovano ni spreminjala obrestnih mer. Prav tako je najmanj do konca leta 2017 napovedala odkupe obveznic, in sicer se bo aprila mesečni odkup znižal z 80 na 60 milijard evrov. Nadaljevanje kvantitativnega sproščanja bo nadaljevala tudi v prihodnje, če bodo gospodarske razmere to opravičevale. Rast cen življenjskih potrebščin se je v Evropi v zadnjih mesecih precej okrepila in že dosega dvoodstotno raven, vendar inflacijo zvišujejo predvsem cene naftnih derivatov, medtem ko osnovna inflacija ostaja še vedno nizka pri 0,9 odstotka, zabeleženih februarja.