Kakovost ima vrednost in ceno na vseh področjih in jo dobiva tudi pri nepremičninah. Kakovosti je več vrst: tehnična, okoljska, oblikovalska, tehnološka, uporabnostna … Kakovosten objekt zagotavlja visoko bivalno udobje, ki se kaže na več načinov.
Zanemarljivi stroški energije
Pri sodobnih hišah, nizkoenergijskih in pasivnih, uporabniki občutijo »novo udobje« na vsaj dva načina. Pasivne hiše so narejene tako kakovostno, da imajo v vsem letu skoraj zanemarljive stroške za energijo – glede na velikost in število uporabnikov je to približno 50–80 evrov za ogrevanje prostorov in prav toliko za ogrevanje sanitarne vode. V primerjavi z večino obstoječih hiš si lastniki pasivnih hiš lahko privoščijo vsaj ene dodatne plačane počitnice vsako leto. S tem v zvezi predstavlja določeno udobje tudi občutek večje varnosti, saj nas stroški za vzdrževanje, kjer prednjači strošek za energijo, ne obremenjujejo.
Druga najbolj značilna dodana vrednost pasivne hiše je kakovostna in zares komfortna notranja klima, ki jo uravnava prezračevalni sistem z visoko stopnjo rekuperacije. Namesto da bi stalno odpirali in zapirali okna, se tej sicer običajni obveznosti povsem izognemo in ta čas in pozornost namenimo čemu drugemu. Ne le da imamo vedno svež, zdrav in čist zrak v vseh prostorih, ti prostori so tudi zdravi, brez kakršnih koli nezdravih dodatkov, kot je denimo zidna plesen, ki ni vedno vidna, velikokrat se skriva za raznimi oblogami, omarami in podobnim in uporabniki sploh ne vedo, da imajo v hiši resno težavo.
Najpomembnejša je kakovost gradnje
Razlika med nizkoenergijsko in pasivno hišo, ki porabi 3–4-krat manj kot prva, je dejansko predvsem v kakovosti gradnje. S skoraj enako kakovostnimi sestavnimi deli lahko naredimo objekt višje ali nižje kakovosti. Slabo narejena pasivna hiša zlahka postane nizkoenergijska in odlično narejena nizkoenergijska hiša se lahko zelo približa pasivnemu standardu. Ta bo že čez dve leti postal najnižji dovoljen gradbeni standard. Dejansko bo po evropski in naši zakonodaji treba graditi le še skoraj ničenergijske objekte, to pa so stavbe z najboljšim pasivnim standardom, ki bodo imele še dodatne sisteme za izkoriščanje energije iz okolja, denimo fotovoltaično elektrarno.
Če smo še nedavno mislili da znamo vse narediti sami, tudi svojo hišo, je zdaj le malo drugače: določenih faz gradnje se lahko loti le izkušen izvajalec. Po kar dolgotrajnem učenju na napakah je zdaj tudi pri nas uveljavljena kakovostna praksa na vseh področjih gradnje, lahko rečemo, da imamo v Sloveniji seznam kakovostnih izvajalcev, ki gradijo svoj ugled na ne le tehnični, ampak tudi poslovni kakovosti svojega poslovanja.
Vse več kupcev na ključ
Tudi zato je vse več kupcev, ki naročajo hiše na ključ in pri tem prej kaj prihranijo kot izgubijo v primerjavi z gradnjo v lastni režiji. Za kakovost izdelka je najbolj zainteresiran in odgovoren končni kupec. Izkušnje kažejo, da sta pri končnih kupcih zavedanje in zahteva po kakovosti zelo prisotna, manj pa je tega pri investitorjih za trg, ki še vedno gledajo bolj na prodajanje lokacij in betona, kot pa na dejansko kakovost gradnje. Na srečo jih pri tem »ovira« Eko sklad, ki daje subvencije le za dokazljivo visoko kakovost gradnje, kar je pomembna spodbuda države na poti v bolj kakovostno in trajnostno gradnjo.
