V soboto, na večer pred gregorjevim, ko se začne prebujati narava, so po številnih slovenskih rekah in potokih spuščali barčice, najpogosteje v obliki razsvetljene hišice. Že dvanajsto leto zapored so ta stari običaj obrtnikov ponovili tudi Vrhničani.

Zabavno izdelovanje plovil

Letos z odganjanjem zime gregorčki niso imeli veliko dela, saj se zdi, da pomlad že kar pošteno trka na naša vrata. So pa ga zato imeli veliko več mladi ustvarjalci in njihovi starši, ki so izdelali plavajoče umetnine, s katerimi so po ljudskem izročilu preganjali temo. Tudi letos so se tisti, ki doma nimajo primernega materiala in orodja, v Domu upokojencev Vrhnika lahko udeležili ustvarjalne delavnice, na kateri so poleg gregorčkov izdelovali ptičke in z njimi pozneje okrasili avlo in sobe stanovalcev. »Gregorčki so barčice, ki jih izdelamo sami. Svojo sem okrasila z bleščicami in prilepila svečko. Ta simbolizira luč, ki je ne potrebujemo več, saj je dan že dovolj dolg,« nam je povedala Maša, ki se je dogodka udeležila v družbi staršev. Njena prijateljica pa nam je zaupala, da so se o gregorjevem pogovarjali tudi v vrtcu. »Vzgojiteljica nam je prebrala pesmico Otona Župančiča, ki pripoveduje o ptičkih, ki se spomladi ženijo,« je ponosno povedala petletnica. Da je bil za udeležence izbor predvsem naravnih materialov res pester, so tudi tokrat poskrbeli člani Turističnega društva Blagajana. »Letos nas je nekoliko presenetilo število udeležencev, saj nam je za kratek čas zmanjkalo deščic, ki služijo za podlago barčic. Otroci so lahko svoje ladjice okrasili z mahom, lubjem, nabranimi vejami, papirjem in blagom, veliko jih je kakšen dodatek prineslo od doma,« je povedala predsednica TD Blagajane Mirjam Suhadolnik, in dodala, da se je med ustvarjanjem ponovno pokazala velika želja po medgeneracijskem sodelovanju tudi med upokojenci. Mladim so se namreč pridružili nekateri stanovalci doma, kar da družinski prireditvi, ki je postala ena najbolj obiskanih v Cankarjevem mestu, še posebno težo. »V šolo sem hodila pred, med in po vojni, nato sem študirala še v Ljubljani, vendar nikoli nisem slišala za to šego,« nam je zaupala stanovalka doma Tončka Baloh, ki se zdaj, od kar je v domu, dogodka z veseljem udeleži vsako leto. »Letos sem na pomoč priskočila fantku, ki je prišel na delavnico sam in bo tudi namesto mene v vodo spustil gregorčka.«

V koloni do potoka Bela

Po končani delavnici so se otroci skupaj s starši odpravili do potoka Bela. Kolono je vodil sv. Gregor, ki ni le zaščitnik obrtnikov, temveč kot nam je v šaljivem tonu zaupal, tudi zaščitnik deklet in žena. »Ko vidim otožen obraz dekleta ali žene, ji pošljem ptička nad glavo, ki ji s kljunčkom nakaže pot do izvoljenca njenega srca,« je hudomušno razložil svetnik iz starega Rima. Ob potoku, kjer so bili udeleženci deležni blagoslova lokalnega župnika, so že čakali otroci in starši, ki so gregorčke izdelali doma. »Nismo vedeli, da organizator letos ne bo poskrbel za ocenjevanje gregorčkov. A nič hudega. Vseeno smo se pri izdelovanju odlično zabavale,« je povedala Zarja, ki je barčico, ki je simbolizirala pomladni travnik, sestavila skupaj s prijateljicama Tino in Zalo. »Na stiropor smo prilepile mah, ki smo ga nabrale v gozdu, zvončke na bližnjem travniku, pisane ptičke nalepljene na mahu pa smo naredile iz vate,« je še dodala Tina. Tudi sicer so bila plovila zelo izvirna in barvita. »Lani sva z očetom prišla na Vrhniko z letalonosilko, pa mi jo je gasilec po spustu vrnil iz vode, in jo imam za spomin še danes,« je povedal devetletni Miha Ban. Gasilci, člani PGD Vrhnika, so namreč tudi letos poskrbeli za varen spust gregorčkov v vodo in jih pozneje tudi pobrali iz reke.

Prijetno druženje v mestu, ki se tudi v grbu ponaša s plovilom, so popestrile stojnice z lokalnimi dobrotami, številni obiskovalci pa dokazali, da stare dragocene šege ne bodo romale v pozabo. Čeprav običaj spusta luči v vodo izvira z Gorenjskega, se je zaradi povezanosti z naravo razširil v mnogo drugih krajev po državi.