Strokovni svet za splošno izobraževanje je program zasebne osnovne šole Lila potrdil oktobra 2016. Zdaj čakajo na »vpis v razvid« na ministrstvu za izobraževanje. Vloga, ki so jo vložili decembra lani, naj bi bila kmalu rešena.

Ključno socialno in čustveno učenje

Najbolj prepoznavna značilnost šol, ki učijo po tem programu in se izvorno imenujejo Living Wisdom Schools (šole modrosti življenja), je pozornost, ki jo učitelji namenjajo socialnemu in čustvenemu učenju otrok. »To je osrednji del našega učnega programa, enako bistven, kot je doseganje učnih ciljev, ki se ne razlikujejo od javnega programa,« pojasnjuje ustanoviteljica šole Tina Rutar Leban, sicer doktorica razvojne psihologije in raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.

Da bi to lahko dosegali, so ključni sistemski pogoji. V razredu je lahko največ 15 otrok, z njimi sta ves čas dva učitelja, če je le mogoče, obeh spolov. Zvonca ni, pouk je raztegnjen do 15. ure.

Na urniku sta tudi dva posebna predmeta: osebni razvoj ter spoznavanje drugih in sodelovanje. »Socialne in čustvene veščine otroci pridobivajo v skladu s starostjo. V prvem razredu se pogovarjamo o tem, zakaj je nekdo vesel ali žalosten, kaj je to ljubosumje, kako lahko sodelujemo, kdo je vodja – ali je to tisti, ki ukazuje, ali potrebuje še kaj drugega… O tem pišemo zgodbice, prizore zaigramo z lutkami. Otroke spodbujamo, da so pozorni na sošolce. Rečemo jim, naj kaj naredijo tako, da bo energija skupine skladna. Zelo pomembno je tudi, da pouk temelji na izkušnjah otrok. Če gre nekdo v Rim in o tem pripoveduje sošolcem, potem se takrat učimo o Rimu. Če poteka svetovno prvenstvo v nogometu, pa ne seštevamo jabolk, ampak gole,« filozofijo šole razlaga vodja šole dr. Rutar-Lebanova. In dodaja: »Temelj programa Vzgoje za življenje je spoznati in sprejeti, da vsak od nas živi svojo resničnost, da dogodke razume na svoj način. Otroci se postopoma naučijo vzpostaviti odnos do resničnosti drugega in razumeti, koga je dobro sprejeti v svoje življenje, komu pa se je bolje izogniti.«

Najpomembnejša je notranja motivacija

Osnovna šola Lila sicer deluje že četrto leto, v prostorih centra za slepe in slabovidne na Viču. Trenutno jo obiskuje 28 otrok, v kombiniranih oddelkih od 1. do 5. razreda. Otroci se formalno »šolajo na domu«, kar pomeni, da morajo v skladu s predpisi konec leta v javnih šolah opraviti izpit, na katerem posebna komisija preveri, ali dosegajo predpisane učne standarde.

Učenci so doslej te izpite večinoma opravili zlahka, zataknilo se je le pri dveh učencih, a ta sta že prej imela učne težave, je povedala Rutar-Lebanova.« Z učenci veliko delajo individualno. Ocene so opisne, po potrebi, na primer pri prepisu na drugo šolo, pa se jih seveda lahko pretvori tudi v številčne. Teh ne uporabljajo, da ne bi demotivirali otrok, kajti »ključna je notranja motivacija« za učenje. Zelo pomembno je, da prav vsak učenec da vse od sebe, tudi tisti, ki zlahka dobiva petice.

Za program Vzgoje za življenje, ki je nastal v Ameriki pred kakšnimi 40 leti, je Rutar-Lebanova izvedela pred leti, ko se je izobraževala v nekem jogijskem centru v Kaliforniji. Lila v sanskrtu pomeni božanska igra življenja. Na vprašanje, ali je vezno tkivo programa vzhodnjaška duhovnost, dr. Rutar-Lebanova odgovarja, da šola nima nobenih religioznih prvin in v celoti spoštujejo znanstveno paradigmo.

»Naše učne načrte so na zavodu za šolstvo zelo skrbno preučili, za biologijo smo si morali priskrbeti celo dodatno strokovno recenzijo,« pojasnjuje Rutar Lebanova. Iz joge jemljejo le dihalne vaje za umiritev in zbranost, a tudi te izvajajo le učitelji, ki se spoznajo na jogo. »Odprti smo do vseh ver in nazorov. Pri nas se šolajo otroci katoličanov, ateistov, budistov; z veseljem pa bi sprejeli tudi otroka iz muslimanske ali kakšne druge družine,« poudarja naša sogovornica.

Učitelji v osnovni šoli Lila, zdaj jih je sedem, so večinoma mladi in vsi niso redno zaposleni, saj za to nimajo dovolj sredstev. Vsi so visoko izobraženi, pedagoško pa se izobražujejo v Ameriki in Sloveniji, v okviru združenja Education for Life.