Ta teden je zasedala tudi Evropska centralna banka, ki je v skladu s pričakovanji obrestno mero ohranila nespremenjeno, sprememb pa še kar nekaj časa ni pričakovati. To je na spremljajoči novinarski konferenci ponovil tudi guverner Draghi, kljub njegovi nekoliko bolj optimistični retoriki. Sicer se je ta teden skoraj v celoti končala sezona objav poslovnih rezultatov ameriških podjetij za zadnje četrtletje – iz indeksa največjih 500 kotirajočih podjetij pričakujemo le še 5 objav. Kot običajno so podjetja presegla pričakovanja analitikov; tokrat je 65 odstotkov vseh podjetij preseglo pričakovanja glede ustvarjenega dobička ter 53 odstotkov glede ustvarjenih prihodkov. Oboje je sicer nekoliko pod povprečjem preseganj v preteklih letih. Največji delež podjetij, ki so presegla pričakovanja, je iz sektorjev informacijske tehnologije, zdravstva in financ. Agregatna rast dobička je v zadnjem četrtletju znašala skoraj 5 odstotkov, kar je 2,8 odstotka nad pričakovanji. Podobno so se podjetja odrezala tudi pri prihodkih iz prodaje, kar pa je bilo tudi v okviru pričakovanj. Najvišjo rast dobička na delnico so imeli sektorji nepremičnin, potrošnih dobrin in zdravstva, največji padec pa energetika in telekomunikacije. Objavljene makroekonomske statistike potrjujejo, da svetovno gospodarstvo še naprej okreva. Prvi petek v mesecu finančni trgi pričakujejo poročila o ameriškem trgu dela. Število novih zaposlitev se je povečalo nad pričakovanji, hkrati pa je bil popravljen tudi podatek o zaposlitvah iz preteklega obdobja. Zvišala se je tudi povprečna urna postavka, stopnja nezaposlenosti pa se je zmanjšala za 0,2 odstotne točke.
Umirjen borzni teden
Dogajanje na kapitalskih trgih je bilo v iztekajočem se tednu precej umirjeno, delniški tečaji pa se niso bistveno spremenili v primerjavi z zaključnimi tečaji izpred tedna dni. Največja sprememba je pri ceni nafte, ki se je prvič po lanskem decembru spet spustila pod 50 ameriških dolarjev za sodček, predvsem zaradi nepričakovano višjih zalog v ZDA in manjšega povpraševanja Kitajske. Vrednost je upadla tudi surovinam (bakru za 3,5 odstotka, železovi rudi za 3 odstotke) in zlatu (za 3 odstotke). Oči vlagateljev so bile še naprej uprte v centralne banke, kar pa ni imelo večjega vpliva na finančne trge. Posamezni guvernerji ameriškega FED so že v prejšnjem tednu precej jasno nakazali prihodnje odločitve banke, to je zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem sestanku, 15. marca. Zvišanje pričakujejo tudi finančni trgi, po anketi Bloomberga se je verjetnost dviga v tem tednu povišala na 100 odstotkov, hkrati pa že polovica vseh anketirancev pričakuje, da bo do naslednjega dviga prišlo nekoliko prej od prvotnih pričakovanj (na zasedanju v juniju).

Gašper Dovč, Triglav Skladi (Foto: Jaka Adamič)