Težko je bila Jadranka Kosor premierka sosednje Hrvaške s tako življenjsko svobodo razmišljanja. Vsak odstavek njene kolumne ima svoj vsebinski pomen in bi bil lahko samostojen kot poduk človeku, naj se vendarle končno pogleda v ogledalo in se ob tem počuti svobodnega.

Staranje nam omogoča končno in pravo svobodo: da smo, kakršni smo, da se ne pretvarjamo in da ne igramo. Da bobu rečemo bob. Da smo samosvoji, popolnoma odprti in brez strahu, da končno delamo, kar imamo radi, je srž njenega sporočila, napisan s tiskanimi črkami v Dnevniku. Vredno branja.

Vid Drašček, Vrhnika