Pri nas pa se je zgodila ulica. In predstavniki krajevne skupnosti so hiteli pojasnjevati, da je do tega prišlo, ker nihče ni bil pravočasno obveščen. »Če bi vedeli, bi se tudi na to pripravili nekoliko drugače, zagotovo bolj kooperativno,« so poudarili. Kdo je torej zakrivil ta informacijski šum, ki naj bi sprožil protest? Krivec je hitro razkrit. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je izjavil, da je bil s to namero župan MO Koper Boris Popovič uradno prvič seznanjen že februarja lani, drugič novembra, a da se ne prvič ne drugič ni odzval. Zdaj izvemo, da tako kot ni vrnil klica ministrstvu, tudi krajevne skupnosti Škofije ni seznanil in iz tega naslova je določeno presenečenje, ne pa ogorčenje in zavračanje integracijskega doma, razumljivo.

Toda ali je res, da o tem na Škofijah ni vedel nihče? Verjamem, da ne predsednik ne njegovi sodelavke ter sodelavci v KS, za katere je javno znano, da jih župan nima pretirano rad. Ne pa tudi člani in podporniki županove stranke Koper je naš z gospo Vežnaverjevo na čelu, ki – kolikor je dano vedeti – so zakurili ta revolt z ustanovitvijo temu namenjene civilne iniciative. Težko bi me prepričali, da so bili tudi oni odrezani od tega vedenja. Torej, vedeli so, in če se danes gredo upornike, je cilj jasen: pri sokrajanih so zanetili strah do prihoda drugačnih, česar v prislovično strpni, humani, odprti, solidarni Istri ne bi nikoli pričakoval, in prisilili vodstvo KS, da se temu valu ksenofobije pridruži in tako izgubi obraz. S tem pa tudi verodostojnost, ker gre za ljudi, ki vendarle verjamejo v vrednote in prakse človekoljubnega sveta, vsaj tako so se doslej opredeljevali.

Oboje koristi županu, ki se še ni oglasil. To pa ne pomeni, da se bo lahko še dolgo skrival. Prej ali slej bo tako svoji domači, lokalni kot širši slovenski javnosti ter vladi oziroma ministrstvu za notranje zadeve moral pojasniti, čemu tako nesodelovanje in celo oteževanje dela, ki ga mora država, s soglasjem lokalnega okolja ali brez, vendarle opraviti.

A zato, da odstrani sebi nevšečno ekipo in vodenje KS preda svojim, je žrtvoval ugled občine kot ene do ljudi katere koli barve in provenience najbolj prijaznih. Postavil je MO Koper na seznam prebežnikom in azilantom najbolj sovražnih prostorov. Sramota. Hvala bogu, da imamo na Obali še piranskega župana Petra Bossmana, ki je šel v Bruselj pričevat v korist migrantom, ki želijo k nam, in ankaranskega kolega Gregorja Strmčnika, ki je na Debelem rtiču že februarja lani izrekel dobrodošlico kar lepemu številu migrantov. Ne nazadnje Izola ni ugovarjala določitvi 50 mest za te ljudi v Cetorah.

Po osamosvojitveni vojni pred 26 leti, ko se je že streljalo in umiralo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, je Občina Koper sprejela in poskrbela za več kot tri tisoč prebežnikov s tamkajšnjih vojnih območji. Ni bilo pri tem niti enega samega nasprotovanja ali odpora Koprčank in Koprčanov, vsaj ne vrednega medijske pozornosti. Kako smo se v tem času spremenili, da nas danes že napoved o prihodu 50 novih prišlekov prestraši!

Aurelio Juri nekdanji župan MO Koper