Tudi posnetek, ko Tone Rop županu Zoranu Jankoviću navrže, da naj se malo ohladi, saj ga je na mesto šefa Mercatorja postavil on, torej politika in ne njegovi izjemni menedžerski rezultati, je bil bližje burki kot resni politični debati.
Kaj razgalja Popov posnetek kramljanja šefa evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in našega šefa vlade Mira Cerarja o seksu in golfu? Prvič, slišali smo stereotip, ki je bedast in dopušča krohot pri sprejemnikih. Če ne moreš seksati, pač igraš golf. Pri nas je to prvi izustil Tone Vogrinec in se potem kmalu ugriznil v jezik. No, začel je pač igrati golf.
Drugič, zdaj se vsi naslajajo nad tem, da imamo šefa vlade, ki seksa, in prvaka opozicije, ki igra golf. Res fino, da imamo premierja, ki seksa. In nič ni narobe, če Janez Janša igra golf. Še več. Za vse nas bi bilo bolje, če bi ga igral še več in ne bi imel časa za tvite.
In tretjič, ker je Juncker odgovoril, da ne dela nič od tega, torej niti ne seksa niti ne igra golfa, se nam je zasmilil. Sicer je v tem odgovoru skrita vsa narava njegove neresnosti in prepričanja, da lahko reče, kar hoče, skratka, da je njegova govorica že komentar. Zasmilil se nam je v bistvu kot starec. Nekdo, ki ne more več. In logično, da je vse, kar je ostalo od njegovega obiska tukaj, nekaj slik objemanja. Kot bi si želel tolažbe. Trepljanja po ramenu in prijaznih besed, da ni tako hudo.
Hudo je nekaj drugega. Ta prezirljiv odnos do starejših. Starcev. Tistih, ki ne igrajo golfa in ne seksajo več. Komercialne televizije vas v nezanimivo kategorijo starcev postavijo že pri 49 letih. Ali pa se vas usmilijo in vas spustijo v kategorijo potencialnih potrošnikov do 55. leta. Potem vam je odklenkalo. Za njih niste več zanimivi. Nimate več denarja. Se le še borite za preživetje in penzije. Ali pa pazite vnuke in sprehajate pse.
Največ škode starejšim pa je naredil Karl Erjavec. On, ki je neke vrste njihov reprezentant. Zakaj? Zato, ker so za njega njegovi simpatizerji odpisani. So masa, ki se je zreducirala na preprosti skupni imenovalec: boj za višje penzije. Če odmislimo najbolj slavnega upokojenca Milana Kučana, ki daje smisel delovanju golfista Janeza Janša in vsem tistim, ki še vedno prihajajo pred ljubljansko sodišče, so vsi drugi brezbarvna množica, ki čaka na kakšen evro penzijskega viška in slovo od te realnosti. Verjamem, da se pri tem mnogi počutijo nelagodno. Celo užaljeni. Tisti, ki so nekaj dali skozi, torej tisti, ki so v kategoriji modrecev in nimajo več kariernih ambicij in pohlepnih želja, so odpisani. Namesto da bi država stavila na njih, se jih skoraj sramuje. Namesto da bi jih postavljala na kakšne odgovorne funkcije ali pa vsaj v nadzorne organe, se jih otepa kot hudič križa. Ves čas hlasta po novem, po no nejmih, po prijateljih in političnih somišljenikih.
V tej luči je treba tudi razumeti vse kritike, ki letijo na kadrovsko politiko vladajoče koalicije. Ni res, da hoče politika vedno imeti poslušne, ubogljive in vodljive. Res je, da se politika boji bolj izkušenih in pametnejših. Pravi vodje razumejo, da morajo najpomembnejše funkcije v državi prevzeti tisti, ki so pametnejši in bolj izkušeni, bolj modri, bolj neobremenjeni, kot so sami. Pameten šef izbira ekipo, ki je boljša od njega. Pri nas pa so vsi prepričani, da so s funkcijo dobili tudi potrdilo, da so najboljši. Najbolj poklicani odločati o vsem. Da je njihovo mnenje in stališče absolutno nad vsemi drugimi in že verjamejo, da so napol bogovi. Ne glede na to, ali gre za liberalne ali konservativne voditelje. Ne glede na to, ali gre za diktatorje ali demokrate. Vsem je skupno le eno: vera v samega sebe. Vera v svojo izjemnost. Logično, saj so na volitvah to potrdili tudi volilci, ko so iskali čudežnega rešitelja in odrešenika.
Zato bi bilo dobro, da bi naslednjič, ko bo Miro Cerar dobil vprašanje, ali seksa ali igra golf, kot iz topa odgovoril: Počnem tisto, kar je za državljane najbolje. Okoli sebe imam ljudi, ki so dovolj pametni in modri, da bodo njihova stališča v dobro vseh. Če pri tem sam uživam v igranju golfa in sem vesel, da seksam z novo partnerico, je pa samo še plus. Saj to pomeni, da razumem, da sta to dve področji, ki mi dajeta nekaj več. O seksu se ne razpravlja. Se pa veliko o golfu. In kaj ti lahko ponudi golf poleg vseh stereotipov o njem? Eno zelo pomembno življenjsko izkušnjo in načelo: ne hvali se preveč. Bodi skromen…
